Lani v začetku novembra se je upokojil, pred upokojitvijo je imel okrog 900 evrov neto plače, od katere je delodajalec odvedel akontacijo dohodnine. Tudi njegova pokojnina je precej pod mejo, pri kateri je treba plačati dohodnino.

"Če je zavezanec v letu 2018 prejemal zgolj pokojnino se z upoštevanjem splošne in 'upokojenske' olajšave akontacija dohodnine ni odmerila do vključno 1.106 evrov. Enak znesek velja tudi za leto 2019," pojasnjujejo na finančni upravi.

A to bi veljalo le v primeru, če bi bil upokojen celo leto, sicer pa se "pri izračunu dohodnine seštejejo dohodki iz naslova plač in pokojnin. Od skupnega dohodka se odštejejo prispevki in olajšave. Tako dobimo osnovo za izračun dohodnine, ki se obdavči po progresivni davčni lestvici. Izračunana dohodnina se nato zmanjša še za ’upokojensko olajšavo’," pojasnjujejo na finančni upravi.

Upokojenska olajšava je 13,5 odstotka od izplačane pokojnine, izračunani znesek se odšteje od izračunane dohodnine, a učinek pri ljudeh, ki so v letu prejemali plačo in pokojnino, je praviloma razmeroma visoko doplačilo. V tem primeru je pri 900 evrih plače in 700 evrih pokojnine treba doplačati skoraj dvesto evrov, medtem ko upokojenec, ki bi prejemal (le) 1106 evrov pokojnine, ne bi plačal nič dohodnine.

A to še zdaleč ni edini tak primer. Pred dvema letoma smo poročali o nekom, ki je bil večino leta na zavodu zaposlovanje, pred koncem leta pa se je upokojil in je moral ravno tako doplačati dohodnino.

Le na zavodu in v penziji Na zavodu in v penziji, pa mora doplačati dohodnino

Finančna uprava: mi smo le izvajalci

Na vprašanje, ali se jim zdi pošteno, da mora od dobrih 700 evrov pokojnine doplačati skoraj dvesto evrov dohodnine, čeprav je bila od plače obračunana akontacija skladno z zakonom, na finančni upravi odgovarjajo, da so le izvajalec davčne zakonodaje in da jo izvajajo po enakih postopkih in kriterijih za vse. Dodali so še, da lahko zavezanec, ki ne zmore davčnih obveznosti poravnati v zakonskem roku, vloži zahtevek za plačilo v več obrokih ali zaprosi za odlog ali po določenimi pogoji za odpis davka.

"Ocenjujemo, da je veljavna ureditev ustrezna, saj zavezanec, ki prejema samo pokojnino, ni v primerljivem položaju glede na zavezanca, ki v obračunskem obdobju prejema tudi druge dohodke, ki so predmet obdavčitve z dohodnino," pravijo na ministrstvu za finance.

"Znesek neobdavčene pokojnine (1106 evrov, op. a.), ki ga samoiniciativno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je izračunan za primer upokojenca, ki ima samo pokojnino in uveljavlja samo splošno olajšavo," pojasnjujejo in dodajajo, da "znesek neobdavčenega dela pokojnine ni enak za vse zavezance, saj je odvisen tudi od njegovih drugih dohodkov in uveljavljanja drugih olajšav poleg splošne olajšave, na primer za vzdrževane družinske člane".

Olajšava samo na pokojnino, ker je ta neto

Upokojenska olajšava višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine je uvedena "zaradi neto sistema pokojnin v Sloveniji, da ne bi prihajalo do posredne dvojne obdavčitve pokojnin. Zato je določena v odvisnosti od višine pokojnine in se lahko uporabi samo na tisti del dohodnine, ki se lahko pripiše pokojnini," razlagajo na ministrstvu.

"V primerih, ko ima zavezanec poleg pokojnine še druge dohodke, ki so predmet dohodnine, hkrati ali pa v obračunskem obdobju za dohodnino (koledarskem letu) preide iz enega dohodka, npr. plače ali nadomestila plače, na pokojnino, kot je primer v obravnavanem primeru, je višina neobdavčenega dela pokojnine odvisna od višine pokojnine in deleža izračunane dohodnine, ki odpade na pokojnino. Zaradi sintetične obdavčitve dohodkov (seštevanje različnih vrst dohodkov, op. a.), ki se vštevajo v letno davčno osnovo, s progresivno lestvico lahko pride v primerih, ko gre za prejemanje različnih dohodkov od dveh ali več izplačevalcev, do odstopanja med letom obračunane in odtegnjene dohodnine od izračuna dohodnine na letni ravni in je potrebno doplačilo ali pa vračilo dohodnine," priznavajo na ministrstvu za finance. 

janez.zalaznik@zurnal24.si