"Kar so nekateri že poimenovali davek na pse, bi lahko bil del ureditve, ki bi znižal stroške, ki jih lastniki psov plačujejo zdaj," o predlogu Kinološke zveze Slovenije (KZS) pravi njen predsednik Blaž Kavčič. Njihov osnovni cilj je, da bi vsi plačevali manj, ne pa da danes nekateri plačujejo več, drugi pa sploh nič, pojasnjuje.

Manj bi šlo za zavetišča

Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je namreč v Sloveniji registriranih 220 tisoč psov, le 150 tisoč pa jih je redno cepljenih. Stroški označevanja in cepljenja za vzreditelje psov so se v zadnjih osmih letih zvišali z 20 na 60 evrov za posameznega psa, kar se kinologom zdi nevzdržno.

KZS predlaga, da se v dogovoru z državo, veterinarsko prakso, lokalnimi skupnostmi, društvi za zaščito živali in zavetišči spremeni zakonodaja. "Ključ je v okrepitvi preventive: nadzora nad stanjem in reprodukcijo celotne populacije psov, označevanja mladičev pri vzreditelju in vzgoje potencialnih lastnikov," pojasnjuje Kavčič. Predlagajo, da bi javno pooblastilo za to dobila KZS, s čimer bi lahko znižali stroške za obratovanje zavetišč ter cene obveznih cepljenj in čipiranj.

Zdaj to v rokah uprave

Pri UVHVVR pravijo, da je delež cepljenih psov (okoli 70 odstotkov) nekoliko večji, saj so nekateri evidentirani, a so že mrtvi in podobno. "Težave poskušamo odpraviti z izobraževanjem na eni strani in kaznovalno politiko na drugi," pravijo in dodajajo, da predloga KZS ne poznajo dovolj podrobno, da bi ga komentirali. "Od KZS pričakujemo, da bo predstavila konkretne rešitve, predvsem glede znižanja stroškov," so sporočili.

Kdor ne cepi, ne bo cepil

Veterinar Staš Bernik, ki vodi svojo veterinarsko kliniko v Škofji Loki, se strinja, da bi stroške cepljenj lahko znižali, če bi pse resnično cepili vsi. "Vendar bi moral regulativni organ, torej UVHVVR, resnično izvajati nadzor," pravi. Pri tem dodaja, da so številni lastniki psov v zadnjih petih ali desetih letih že ugotovili, da se jim nič ne zgodi, tudi če psa ne cepijo: "Težava je le takrat, kadar pes koga ugrizne, sicer pa niso podvrženi nadzoru." Hkrati ocenjuje, da tista tretjina ljudi, ki psov ne cepi, teh najverjetneje ne bi cepila niti, če bi se cena bistveno znižala.

O javnem pooblastilu kinološki zvezi Bernik pravi, da bi bilo to mogoče le ob nekem dogovoru med upravnim organom, veterinarsko zbornico in zvezo. "Država je eno, društvo ali zveza drugo. Predlog seveda velja proučiti, a da bi zveza na neki način nadzirala samo sebe, morda ni najboljša rešitev," še dodaja.