V ponedeljek bo Davčna uprava RS objavila seznam, na katerem bodo ime davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi zavezanci. Na seznamu bodo vsi, ki imajo več kot pet tisoč evrov davčnega dolga in je starejši od 90 dni.

"Pomembnejša od objave seznama je resna analiza o vzrokih za neplačevanje davkov," so prepričani v Pozitivni Sloveniji, pri kateri menijo, da pa seznam najverjetneje bo prispeval k izterjavi dela 1,8 milijarde evrov težkega davčnega dolga. Menijo pa, da bo objava seznama imela tudi negativne posledice: "Na seznamu bodo gotovo tudi dobra podjetja, ki so pošteno opravila posel in niso prejela plačil, zaradi česar niso zmožna poravnavati svojih obveznosti - tudi davčnih. Večinoma gre za dobavitelje in podizvajalce gradbenega sektorja. V tem smislu jim bo objava seznama lahko še dodatno škodovala."


Pri poslanski skupini (PS) SDS podpirajo vse ukrepe, ki izboljšujejo davčno kulturo in izboljšujejo plačilno disciplino, k čemur bo po njihovem prepričanju prispeval tudi ta ukrep: "Menimo, da nobenemu podjetniku, ki na trgu resno posluje, ni v interesu, da bi prišel na tovrsten spisek, saj bo tovrstna javna objava povzročila tudi, da bodo drugi podjetniki zahtevali dodatna zavarovanja za to, da bi poslovali s takšnim davčnim zavezancem."

Dvorezni meč

Da sama objava seznama ne bo spremenila kulture izogibanja davkov menijo v PS SD. Objavi seznama sicer ne nasprotujejo, vendar: "Objava je namreč dvorezen meč: na eni strani se resda razkrije tiste špekulante, ki se izogibajo plačilu davčnih obveznosti, lahko pa se na seznamu pojavijo tudi tisti, ki  niso zaradi svoje krivde v nezavidljivi finančni situaciji," pojasnjuje vodja PS SD Matjaž Han.


"Ukrep objave dolžnikov naj se uporablja previdno in naj vsaj v začetku ne služi kot sramotilni steber, saj so vzroki dolga lahko različni oz. je dolg lahko tudi neobstoječ. Država naj vodi z zgledom in ažurno poravnava vse svoje obveznosti in uredi javne evidence, da do napak ne bo prihajalo," pa na previdnost pri obravnavi podatkov o davčnih dolžnikih opozarjajo pri PS DL. Kljub nekaterim pozitivnim učinkom – da bodo npr. novi poslovni partnerji bolje informirani o stanju podjetja na drugi strani – vidijo tudi kar nekaj težav. 

Poleg teh, ki so jih omenili že pri ostalih strankah, izpostavljajo tudi na domnevno nepopolne oz. nezanesljive podatke Dursa: "Na seznamu bi se lahko pojavila tudi podjetja, ki dolga nimajo oz. je ta le virtualen zaradi napake, ki je nastala na strani državnega organa."


Pri SLS so prepričani, da javno razkritje večjih davčnih dolžnikov prinaša več transparentnosti in preglednosti nad poslovanjem podjetji, "kar je v časih, ko marsikdo krizo izkorišča za izogibanje plačevanju svojih obveznosti, še kako dobrodošlo". "Ob 16 tisoč dolžnikih in skoraj milijardi evrov dolga so državljani upravičeni vedeti, kdo dolguje," meni predsednik SLS Franc Bogovič.

"Javna objava ima pozitivne vidike v tem, da se javnost seznani z velikimi dolžniki državi s čimer se lahko morebiti izvaja "dodatni pritisk" na dolžnike, da svoj dolg do države poravnajo. Negativne učinke bi objava lahko imela v delu, ko je davčni dolg do države posledica plačilne nediscipline in davčni dolg ni nastal kot posledica lastnih napak podjetja ali posameznika. V tem primeru bodo dolžniki po tuji krivdi javnosti prikazani v negativni luči," pa menijo v poslanski skupini DeSUS.

Stranka NSi podpira objavo. Ima pa ta objava pozitivne učinke predvsem z vidika doslednosti. "V uvidu imamo pa predvsem en negativni učinek: da bi se kako podjetje po krivici znašlo v skupini davčnih dolžnikov, zgolj zaradi nepoenotenja ali neažuriranosti določenih baz," so nam pojasnili.