Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bodo davčne blagajne neposredno prek spleta povezane s Fursom ali pa se bodo odločili za sistem, ki temelji na tehnologiji hranjenja podatkov lokalno na blagajni. Oba sistema imata prednosti in slabosti, je dejal in dodal, da so bile dosedanje ocene o stroških uvedbe prvih precej pavšalne. Tako je v primeru zavezancev, ki že danes uporabljajo elektronske naprave z možnostjo dostopa do spleta, pričakovati, da si ponudniki ne bodo mogli privoščiti zaračunavanja dodatnih stroškov za nadgradnjo sistema. Za ostale zavezance pa naj bi se vstopni stroški, vezani na nabavo oz. zamenjavo ustreznih naprav, gibali med 200 in 300 evrov, je ocenil Jenko
Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, sredi leta 2013 pa nato uvedla prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.
Skoraj nič več nepravilnosti
S temi, tako imenovanimi virtualnimi davčnimi blagajnami so na Fursu zadovoljni. Kot je povedal Jenko, so od tedaj ugotovljene nepravilnosti pri davčnih nadzorih padle s 50 na 4,4 odstotka, zaznali so tudi višje prilive davka od dohodka pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti.
Med julijem 2013 in novembrom 2014 je bilo opravljenih 2635 davčnih nadzorov, nepravilnosti pa so ugotovili v 116 oz. 4,4 odstotka primerih, medtem ko so pred uvedbo virtualnih blagajn nepravilnosti ugotavljali v kar 50 odstotkih nadzorov.
Pri prodaji pijač je posel eksplodiral
Prepozno !!!!!!!!!!!!!!!<br />Do takrat se lahko marsikaj spremeni.
Tisti, ki ne izdajajo računov, so lahko mirni. Zaradi davčnih blagajn se zanje ne bo nič spremenilo. Za ostale pa …
jah če ne bo prek spleta potekal se bo lahko vdrl v blagajno pa spreminjal podatke.