Kdor prejema minimalno plačo in uveljavlja le splošno olajšavo, bo na mesec deset evrov na boljšem, pri povprečni plači (približno 1700 evrov bruto) bo neto plača višja za 13 evrov na mesec, pri dvakratniku povprečne plače (3400 evrov bruto) 54 evrov na mesec. Tisti, ki na mesec dobijo okrog deset tisoč evrov bruto plače, pa bodo imeli vsak mesec približno 166 evrov višjo neto plačo, na leto pa bodo tako prihranili skoraj dva tisoč evrov. Pri povprečni plači bo letni prihranek okrog 150 evrov.

Do teh razlik bo prišlo zaradi zvišanja splošne dohodninske olajšave, sprememb meja dohodninskih razredov in znižanja davčnih stopenj v drugem in tretjem davčnem razredu s 27 na 26 odstotkov in s 34 na 33 odstotkov.

Foto: Ministrstvo za finance Dohodninska lestvica

Višji davki na obresti, dividende, oddajanje v najem

Na področju obdavčitve dividend, obresti, dobička iz prodaje deležev, delnic ali točk vzajemnih skladov, ministrstvo za finance predlaga zvišanje obdavčitve s 25 na 27,5 odstotka, ki se znižuje, glede na to, koliko časa je bil nekdo imetnik delnic, podjetja ali vzajemnih skladov. 

Čeprav je v pojasnlih zakonskih rešitev ostala omenjena obdavčitev tudi po 20 letih imetništva, bo davčna stopnja za najbolj vztrajne vlagatelje ostala nič, so nam zagotovili na ministrstvu za finance. 

Tudi za oddajanje bo davek višji

Na 27,5 odstotka se zvišuje tudi davek na oddajanje premoženja v najem, a se hkrati z 10 na 15 odstotkov zvišujejo priznani normirani stroški, ki znižajo davčno osnovo, od katere se izračuna davek. Če je kdo z oddajanjem v najem zaslužil pet tisoč evrov, zdaj plača 1125 evrov davka, po novem pa bo slabih 43 evrov več, kar je slabe štiri odstotke več.

Vsako podjetje z dobičkom bo moralo plačati davek

Ministrstvo za finance s spremembo zakonodaje ukinja možnost znižanja davka na dobiček na nič. Po veljavni ureditvi je lahko podjetje osnovo za izračun davka na dobiček zniževalo s preteklimi izgubami ali olajšavami, najpomembnejša je bila olajšava za investiranje. Tako več kot sedem tisoč podjetij za leto 2017 ni plačalo nič davka na dobiček, čeprav so ga imeli, za še 3208 podjetij pa je bila efektivna stopnja davka med nič in sedem odstotki. Tretjina podjetij, ki so plačala manj kot sedem odstotkov davka na dobiček, je imela dobiček tudi v letih 2015 in 2016. 

V zakonu se bo minimalna davčna stopnja uvedla tako, da se bo znižanje davčne osnove omejilo na največ 63 odstotkov, davčni prihodki pa bodo po ocenah ministrstvaza finance zaradi tega višji za 47 milijonov evrov letno.

Če bo zakon potrjen na vladi in v parlamentu, bodo spremembe stopile v veljavo prihodnje leto. Po poročanju Financ je bila v nasprotju s pričakovanji najprej predvidena obravnava na vladi že danes, potem pa je bil predlog menda umaknjen z dnevnega reda. 

dezurni@zurnal24.si