Zdi se, kot da ima težave s plodnostjo vse več parov, po zadnjih podatkih naj bi bil nepoden že vsak šesti par v Sloveniji. To drži?
Za Slovenijo nimamo natančnih epidemioloških študij, imamo le ocene. V Evropi ugotavljajo, da
je neploden vsak šesti oziroma sedmi par in ker so vzroki za neplodnost v Sloveniji taki, kot v Evropi, predvidevamo, da je tudi pri nas neploden vsak šesti, sedmi par.
Je to več, kot je bilo denimo pred desetimi leti? Ali število parov, ki imajo težave z neplodnostjo, narašča?
Mislim, da ne, morda je tako videti, ker več parov na poiskati pomoč in tudi zato, ker znamo poiskati več vzrokov za neplodnost. Mislim, da število neplodnih parov sicer ne narašča.
Kaj so glavni vzroki za neplodnost?
Vzroke za neplodnost je treba razdeliti na vzroke pri ženskah in na vzroke pri moških. Tretjina vzrokov za neplodnost je pri ženskah, tretjina pri moških, ena tretjina pa je kombinacija ženskih in moških. Pri ženskah so najpogostejši vzroki neplodnosti izostanek ovulacije, sledi endrometrioza - to je pojav, ko se sluznica maternici podobnega tkiva pojavi zunaj maternice, vzrok za neplodnost je lahko tudi posledica vnetja rodil, ko pride do zarastlin. V desetih do 15 odstotkih pa ne najdemo vzroka ne pri ženskah, ne pri moških.
Če gre torej za fiziološke vzroke pri ženskah, je te težave mogoče odpraviti?
Zdravljenje gre zmeraj v smeri zdravljenja vzrokov. Če gre recimo za policistične jajčnike, zaradi katerih ženske nimajo spontanih ovulacij, jim z zdravili sprožimo ovulacije. Če gre za neko
obliko endometrioze ali posledice vnetja rodil, najprej izpeljemo diagnostiko. Ko ugotovimo, kakšne so spremembe, poskušamo s kirurškim zdravljenjem. Če ne uspemo s tem zdravljenjem, torej s kirurškim zdravljenjem oziroma zdravljenjem z zdravili, se premaknemo k zadnji obliki
zdravljenja, to pa so postopki zunajtelesne oploditve.
Kaj so razlogi za neplodnost pri moških?
Pri moških v semenu pogledamo kakšno je koncentracija semena, kakšno je število semenčič in
kakšne oblike so semenčice. Lahko so prepočasne, lahko jih je premalo, lahko so neplodne ...
In zakaj do tega pride? Kaj konkretno so lahko vzroki za to?
Včasih so vzroki znani, včasih pa tudi ne. Najbolj znani je kriptorhizem, to stanje, ko se moda ne spustijo v mošnjo. Če je operacija pri tem stanju prepozna, lahko pride do neplodnosti.
Nisem specialist za specifične moške bolezni, o tem imajo poglobljeno znanje andrologi.
Zagotovo pa tudi faktorji iz okolja vplivajo negativno. Naši kolegi opažajo, da se kvaliteta
spermiogramov vse slabša.
Katera neplodnost je najzahtevnejša, katero je najteže ozdraviti?
To je težko vprašanje. Za tistega, ki z nosečnostjo ne uspe, je njegov vzrok najbolj neugoden.
Ko me vprašajo, kakšna je uspešnost zanositve po katerem od postopkov, rečem: za tistega, ki zanosi, stoodstotna, za tistega, ki ne, pa nič odstotna. O številkah se težko pogovarjamo, kljub temu pa moramo z nekaterimi številkami razpolagati. Za edomentriozo, ki je pogosti vzrok neplodnosti, smo naredili analizo. Po operativnem postopku je zanosilo malo manj kot 60 odstotkov žensk. Tiste, ki niso zanosile, smo napotili na postopke zunajtelesne oploditve, potem je bila zbirna nosečnost 80 odstotkov. Uspehe imamo kar lepe. Na zdravljenje moramo gledati celostno. Ko ponudimo vse možnosti, moramo gledati končen rezultat zdravljenja. Tudi, če
postopke zunajtelesne oploditve ponavljamo, s tem dobimo zbirno stopnjo nosečnosti.
Koliko je pri zdravljenju neplodnosti pomembno, ali je težava pri ženski ali pri moškem?
Kadar je vzrok neplodnosti pri moškem, par takoj napotimo na zunajtelesne oploditve. Uspešnost teh postopkov je najbolj odvisna od mladosti oziroma starosti ženske. Če je ženska mlajša, pridemo do zbirne stopnje nosečnosti po večkratnih ponovitvah, ne glede na to, ali je vzrok pri moškem ali pri ženski, do 60 odstotkov.
Pri kateri starosti ženske se možnosti za uspešno zunajtelesno oploditev začnejo
manjšati?
Po 35 letu opažamo, da je stopnja uspešne zanositve nižja, po 40 letu starosti pa to drastično pade. Zato zelo navijamo, da do nas pridejo ženske do 35 leta. Dobro se zavedamo, da se doba, ko si pari želijo otroka, vedno bolj odmika, tako, da smo pri prvi nosečnosti velikokrat že pri tridesetih letih, ko se začnemo ukvarjati z neplodnostjo pa je ženska hitro stara 33, 34 let. Zato skušamo čim bolj ozaveščati ženske in zelo vzpodbujamo čim zgodnejše materinstvo.
Pa pridejo k vam tudi ženske, ki o prvem otroku začnejo razmišljati šele po 40 letu?
Seveda pridejo. V življenju ni mogoče vsega načrtovati. So tudi take življenjske situacije, ko se
ženske s tem dogodkom znajdejo šele pri 40. letu.
Imajo pari, ki jim poveste, da drugače kot z darovano spolno celico ne bodo zanosili, ob tem pomisleke? Se večinoma odločijo in sprejmejo tujo spolno celico?
Naj najprej pojasnim, katere ženske potrebujejo darovano spolno celico. Gre predvsem za ženske, ki se jih zdravijo z agresivnimi terapijami, kot je kemoterapija. Velikokrat je vzrok za to, da ženska potrebuje darovano spolno celico tudi prezgodnja menopavza. Zanjo ne vemo, zakaj nastopi. Pri shranjevanju genetskega materila ženskih spolnih celic pred začetkom kemoterapije, smo zelo uspešni, zato menim, da bomo zmanjšali število bolnic, ki bodo potrebovale darovano jajčece. Pri ženskah, ki se jim zgodi prezgodnja menopavza pa težko odvzamemo jajčece pravočasno.
Shranjevanje spolnih celic predlagamo tudi mlajšim ženskam, ki nimajo partnerja in imajo endiometrozo. Sama endomentrioza jajčnik okvari, hkrati pa so te ženske tudi večkrat operirane in se pri tem pojavijo dodatne okvare. Rezerva v jajčniku se zmanjša.
Vprašali pa ste me glede pomislekov pri sprejetju tuje spolne celice. Pari se v tem primeru
pogovorijo s psihologom, pogovorijo se s pravnikom, socialno delavko. Potreben je celostni
pristop, da jim vse natančno razložimo. Eni sprejmejo, drugi ne, to je precej različno. Seveda jih
seznanimo z vsemi možnostmi, tudi z možnostjo posvojitve. Kolikor pa vse skupaj opazujem,
ugotavljam, da so ljudje pragmatični. Tisti, ki hočejo doživeti starševstvo, se v večini odločijo za
oploditev s tujo spolno celico.
Je darovalcev spolnih celic v Sloveniji dovolj, da zadostijo potrebam?
Kar se tiče moških spolnih celic, zadostimo, z jajčnimi celicami pa je večja težava, že zaradi samega načina darovanja. Pri ženskah, ki darujejo spolne celice, je potrebna hormonska
stimulacija jajčnikov, potem je potrebna punkcija foliklov...V primerjavi z moškimi je postopek precej bolj kompliciran, zato se ženske težje odločajo. Jajčnih celic tako nimamo dovolj, trenutno v vrsti čaka 19 parov.
Kar se tiče darovanja, so v svetu različni pristopu, nekje bolj marketinški, prinas pa je darovanje spolnih celic popolnoma altruistično. Pare, ki potrebujejo ženske spolne celicetako najpogosteje pošiljamo na Češko, tam sta centra v Pragi in Brnu, kjer imajo nekoliko drugačen postopek darovanja spolnih celic. Tam naši pari lahko pridejo na vrsto za darovano spolno celico. Kar se tiče stroškov, jim zavarovalnica povrne stroške v vrednosti, kolikor bi taka oploditev stala pri nas, razliko pa morajo poravnati sami.
Kolikšno je to doplačilo?
Okoli tisoč, tisoč petsto evrov.
Koliko postopkov zunajtelesne oploditve sicer krije zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji?
Šest postopkov za prvo rojstvo in za vsako nadaljne rojstvo štiri postopke. Mislim, da je ta
zakonodaja zelo prijazna. Postopke zunajtelesne oploditve zavarovalnica krije do 43 leta starosti
ženske.
Prej ste rekli, da se možnost zanositve po 40. letu bistveno zniža ...
Mislim, da je ta meja res zelo visoko nastavljena, rezultati so po 40 letu slabši, upravičenost težk
izračunamo. Pri mladih ženskah se ponovitve pri postopkih zunajtelesnih oploditev zelo splačajo,
postopoma pri ponovitvah pridemo iz 30 odstotkov do 60 odstotkov žensk, ki zanosijo. Pri
starejših ženskah so rezultati bistveno slabši. Po mojem bi bilo prav, da bi te možnosti pri starejših ženskah omejili. Prav je, da damo prvo možnost, dve, tri... šest pa ne.
Kaj svetujete parom, ki niso zanosili pa so že izkoristili vseh šest možnosti, ki jih v Sloveniji krije zavarovalnica?
Najbolj pomembno se je s parom pogovorite. Paru s težavami s plodnostjo nikoli mu ne smeš obljubljat nečesa, kar se ne bo zgodilo. V prvem kontaktu seveda vsak par rad sliši, da je še kakšna pot, vendar bo ponovno razočaran. Tega si jaz ne dovolim. Tako, kot znajo pomagati kje v tujini, znamo tudi mi. S to dejavnostjo se uvrščamo v sam vrh v Evropi. V Sloveniji so tudi trije centri, če ne zaupajo enemu, lahko poskušajo v katerem od drugih centrov.
Pa vendar je slišati, da so v Pragi bolj uspešne, da so tam že v prvo zanosile ženske, ki so v Sloveniji poskušale šestkrat ...je to zgolj naključje?
Ja, z donirano spolno celico. Tam so donatorke mlade ženske, torej gre za kvalitetne mlade jajčne celice, ki se zelo dobro oplodijo, razvijejo dobri zarodki. Če pa material ni več kvaliteten, ni
mogoče narediti čudeža.
Kako to, da je v je na Češkem več darovalk, če pa tudi tam dobijo za darovanje spolne celice povrnjene le stroške?
Pri nas dobijo donatorji povrnjene stroške prevoza. Kako je drugje, nihče natančno ne pove, čeprav
se o tem na kongresih pogovarjamo. Zato ne vem na kak način oziroma s kakšo obliko dobijo
finančno nadomestilo za darovanje, vendar ga dobijo.
Pa pri nas? Razmišljate o kakšni finančni vzpodbudi za darovalce?
Pri nas je v ospredju altruistični vidik.
So pri darovanju spolnih celic kakšne omejitev? Jih lahko darujejo tudi homoseksualci – krvi zaradi bojazni pred okužbo z virusom HIV, denimo ne morejo?
Seveda homoseksualci lahko darujejo, saj jih pregledamo na vse spolno prenosljive okužbe. Kri vzamemo po vstopu v sistem in po šestih mesecih ponovno, da ne bi bilo vmes okna, torej je popolnoma varno. Darovalci morajo biti anonimni, prav tako oni ne morejo pridobiti nobenih podatkov o tem, ali so bile oploditve z njihovimi spolnimi celicami uspešne.
Kakšna pa je omejite pri tem, koliko otrok je lahko oplojenih s spolnimi celicami istega darovalca?
Spolne celice enega darovalca so omejene na otroke dveh družin.
Za dva otroka?
Ne, za otroke v dveh družinah.
Ženske rojevajo vse strejše, s starostjo pa je večja tudi možnost genskih napak. V kolikšni meri jih z gensko analizo pri zarodku lahko preprečite? Delate take analize?
Genske analize delamo pri zarodkih pri kateri ima en ali oba starša gensko bolezen. Te analize so pomembne zato, da bi preprečili prenos bolezni na otroka. So tudi možnosti, da bi diagnostiko
delali pri starejših ženskah. Te diagnostika se imenuje screening, vendar je ne izvajamo, ker pri teh ženskah plod igra na vse ali nič. Sčasoma bomo genske analize delali pri tistih ženskah, ki grejo skozi več ponovitev postopkov zunajtelesnih oploditev pri katerih dobimo dobre zarodke, vendar je oploditev še vedno neuspešna. Vendar takih preiskav ne bomo delali na vseh ženskah, ker to je neobvladljivo. Nekje mora biti meja. Je pa res, da je genov, ki prenašajo različne bolezni vedno več in zato je teh potreb vedno več.
Kaj pari, ki se odločijo za oploditev za darovano spolno celico, vejo o darovalcu? Katere njegove oziroma njene lastnosti so znane? Lahko izbirajo, denimo barvo oči, las?
Pri darovanem semenu imamo zapisano koliko je darovalec velik, kakšen ten ima, kakšne barve
lase, ima valovite, kakšne barve ima oči, skratka fenotipska prilagoditev je možna. Kar se tiče
jajčnih celic pa to ni možno, ker kot sem rekla, jih je premalo. Je pa možno izbirati v Pragi.
V Ameriki imajo menda kar kataloge?
Ja, v Ameriki je za denar vse možno.
Možno je tudi, da ženska shrani spolne celice, ko je še mlada, vendar še ne namerava imeti otrok, zato shrani spolne celice za kasneje...
To je socialno shranjevanje genetskega materiala, možno je ne le v ZDA ampak tudi v Evropi.
Želja za poznejše starševstvo je vedno več in tega se nekoliko bojim. Če bodo ženske starševstvo
odložile za razumno obdobje, je to smiselno, če pa bodo mame postajale po 50 letu ... za tako
odloženo materinstvo nisem. Ko si mlad, imaš veliko več energije, ki jo potrebuješ za otroka. Po
50 letu je take energije manj.