Zakaj službo pri spletnem gigantu, kot je Google zamenjati za manjše regionalno usmerjeno podjetje?
Vedno sta dve plati. Res je, Google je gigant, kar ima absolutno vrsto svojih prednosti, pa tudi kot vse korporacije kakšno slabost, ki se odraža ravno v ozko usmerjenih nalogah in številnih omejitvah. Zame je res pravi izziv ustvarjati, ko imaš možnost postaviti vizijo, izvajati strategijo, imeti skupaj z ekipo vse aktivnosti in odgovornost v svojih rokah, in opazovati rezultate svojega dela. Vse to je zelo pomembno in je eden ključnih izzivov, ki te lahko premami in ti da novo energijo.

Ceneje deluje po podobnem principu usmerjanja in informiranja potrošnikov kot Google, kajne? Na kakšen način je možno na nacionalnem oziroma regionalnem trgu konkurirati takšnemu globalnemu konkurentu, kot je Google?
Mogoče ni primarno vprašanje Googla kot konkurenta. Ceneje.si in ostala dva portala na Hrvaškem in v Srbiji so v osnovi na eni strani partner Googla, na drugi strani pa po poslovnem modelu v zelo majhnem delu tudi konkurent Googlu, in ne samo Googlu. To je predvsem v sistemu podajanja relevantnih informacij za informiran nakup in seveda plačila za klik oziroma preusmeritev (cost per click), kar je tudi poslovni model Googla pri iskalniku. Od Googla se lahko veliko naučiš, je velika in zelo agilna korporacija, a hkrati kot vse velike multinacionalke osredotočena na velike trge in bistveno manj na majhne trge. V tem delu obstaja vrsta produktov, ki niso razširjeni na malih trgih oziroma se razširjajo bistveno počasneje. Zato vedno obstajajo mala, regionalna podjetja, ki to prepoznavajo, in Ceneje d.o.o. je tak primer. Tukaj je zagotovo še prostor.

Če prav razumem, Slovenija in jugovzhodna regija Googla niti ne zanima preveč?
Ne, tega zagotovo nisem rekel. Google zanima cel svet! Vprašanje pa je, kaj so primarni in kaj sekundarni produkti. Primarni so vsepovsod in jih ni težko vpeljati, sekundarne produkte na področju nakupovanja poskušajo razvijati predvsem v razvitem svetu, najprej v Združenih državah in Veliki Britaniji, Nemčiji... Tukaj se bije bitka z Amazonom in ostalimi nakupovalnimi velikani. Da bo lažje razumljivo, v tem primeru lahko govorim na primer o PLA - Product Listing Ads, ki v jugovzhodni Evropi v takšni obliki niso prisotni. To bi lahko bil eden takšnih produktov, ki bi bil neposredno konkurenčen nam.

Lahko poveste, koliko na vaši platformi zaračunate za preusmeritev potrošnika na trgovčevo spletno stran?
Naj najprej uporabim primerjavo z Googlom ... Povprečne cene za klik pri Googlu so v različnih kategorijah različne, segajo od nekaj centov in do več kot en evro. Pri nas stane preusmeritev na spletno trgovino ponudnika 20 centov v Sloveniji, malce drugače je na Hrvaškem in v Srbiji. Zagotovo je to praviloma ceneje, ko ovrednotiš vrednost investicije do nakupa, kot je to pri Googlu. To je poslovni model, ki ga imajo vsa primerljiva podjetja po svetu. Predvsem je potrebno poudariti, da so to kupci, ki so kar precej globoko v nakupu in te imajo z vidika trgovca izredno visoko vrednost.

Potem v Sloveniji nimate težav s prepričevanjem trgovcev, da bi sodelovali z vami?
Foto: Saša Despot Darko Dujič O tem najbolje govori okoli 350 različnih spletnih trgovcev, ki sodeluje z nami. Trgovci morajo razumeti in znati ovrednotiti vrednost vsakega obiska na svoji spletni strani. To je tako kot vprašanje pri klasični trgovini, ali boste trgovino odprli v BTC-ju, središču mesta ali tu na Vilharjevi ulici in koliko potencialnih kupcev boste dobili v svojo trgovino na vsaki lokaciji in koliko boste plačali za najemnino. To so vprašanja lokacije in enako je tudi na spletu, ali dobiš promet od ljudi z oglasom na zabavnih, informativnih straneh, ki je pogosto nerelevanten ali pa dejansko na svoje spletno mesto pripelješ osebo – kupca, ki je konkretno iskal hladilnik, vrtno garnituro ali otroški sedež, in resno razmišlja o nakupu. Mi smo virtualni nakupni center, ki pripelje naše uporabnike do rešitev. Rešitev pa je lahko izbran izdelek, pravi trgovec ali pa najbolj ugodna ponudba.

Je cena oziroma najbolj ugodna ponudba vedno tisto, kar prepriča?
Cena je pomembna. Kdorkoli bi rekel, da cena ni pomembna, bi si delal utvare. A obstajajo tudi drugi dejavniki nakupa za kupce, ki so preudarni in informirani. Tehnologija omogoča, da si z manj porabljenega časa lahko dovolj dobro informiran, in tu nastopimo mi. Po naših podatkih sta zaupanje v trgovca in moč blagovne znamke tisti lastnosti, ki prav tako preprečita, da potrošniki ne kliknejo nujno na najnižjo ceno. Na primer, po objavi testa kakovosti pnevmatik v Sloveniji so dobro ocenjene pnevmatike začele dobivati na privlačnosti iskanja. Najvišja mesta so zadržale kakšen mesec. Ko izbiramo izdelek, ga torej izbiramo po bistveno več atributih. A pri zaključku nakupa cena ostaja pomembna. Pogosto se zgodi, da kupci opravijo tudi nakup v bližnji fizični trgovini po tem, ko so preiskali vse kakovostne spletne vire.

Kaj pa, da se trgovec nahaja v Sloveniji? Je to tista ključna prednost pred platformami, kot sta na primer Amazon, eBay?
Vprašanje je, ali morda preveč poudarjamo Amazon in eBay, saj kar 43 odstotkov slovenskih kupcev po zadnji raziskavi, ki smo jo naredili novembra letos na več kot 33.000 potrošnikih, ki kupujejo na spletu, kupuje le v Sloveniji. Tistih, ki opravijo več kot polovico spletnih nakupov v tujini, pa je le 15 odstotkov! Amazon, eBay in AliExpress so zelo pomembna mednarodna konkurenca, a vprašanje je, v katerih kategorijah, še več, vedno znova obstajajo omejitve v dostavi v Slovenijo. Seveda to ne pomeni, da v Sloveniji nimamo dobro razvite spletne trgovine, nasprotno, imamo dobro razvito spletno trgovino – še posebej specializirano. Vedno je prostor za izboljšave.

Tudi v primerjavi z Zahodno Evropo?
Vprašanje je, s katero državo se primerjamo. V osnovi v Sloveniji zelo radi prodajamo preko spleta in tudi posamezniki z manjšimi trgovinami se odločajo za prodajo na spletu. Glede na število spletnih trgovin na prebivalca smo v samem vrhu. Po podatkih Evropske komisije pa smo Slovenci tudi v vrhu glede iskanja podatkov o izdelkih in storitvah po spletu. 83 odstotkov ljudi je v zadnjih treh mesecih po zadnjih majskih raziskavah iskalo podatke o izdelkih in storitvah na spletu. Povprečje ostalih držav je okoli 77 odstotkov. Zagotovo pa so Nizozemska, Velika Britanija ali recimo Češka bistveno bolj napredni v smislu spletnega nakupovanja.

Menite, da bi prizadevanje Evropske komisije, da uveljavi prepoved geoblokiranja in enotni digitalni trg lahko na Evropskem trgu premešala štrene na trgu? Bi v končni fazi zaradi večje konkurence to pomenilo tudi slabšo pozicijo na trgu za slovenske spletne trgovce?
Vprašanje je potrebno postaviti drugače. Ali bi bili lahko kaj na boljšem? Seveda, če bi razmišljali, kot se za poslovanje podjetij iz malih države spodobi.

Foto: Saša Despot Darko Dujič Kaj to pomeni?
Moja želja je, da bi se širili. Trenutno smo poleg Slovenije prisotni še na Hrvaškem in Srbiji. A če gremo v širitev, je vprašanje, kako uporabiti bazo več kot 500 trgovcev na drugih trgih. Vprašanje je, ali so naši partnerji pripravljeni premagati ovire, kot je na primer dostava in podajanje osnovnih tehničnih informacij v drugih jezikih. Obstaja kar nekaj spletnih trgovcev, ki uspešno prodajajo v Italijo, Avstrijo ali Češko ... Moramo razmišljati, ali je to za nas priložnost in ne, ali je to za nas nevarnost, sicer nismo razvojno usmerjeni.

Koliko pa je v Sloveniji še potenciala za razvoj trga?  Kakšen odstotek ljudi v Sloveniji nakupuje preko spleta in kolikšen bi še lahko?
Sem mnenja, da smo šele na začetku. Med spletno populacijo ima 85 odstotkov ljudi izkušnjo s spletnim nakupovanjem, govorimo pa predvsem o tem, da potencial rasti izhaja iz povečevanja pogostosti nakupov in o rasti nakupov v posameznih kategorijah. Nekoč je bilo težko razmišljati, da bomo nakupovali čevlje na spletu. Zdaj pa imamo Zalando v Nemčiji in Zappos v Združenih državah, imperija, ki sta nastala na temelju spletne trgovine. Pa niso samo čevlji, tudi otroške stvari, vrtne garniture, oblačila, hrana …

Bi rekli, da obstaja kakšna storitev ali izdelek, ki se ga preko spleta ne da prodati oziroma se težje prodaja?
V nekaterih industrijah v Sloveniji to še vedno mislijo, še posebej storitvenih, morda imajo tudi nekatere regulativne omejitve, ki ne odražajo današnjega tehnološkega vsakdana. Kaj bi se še dalo prodajati? Vedno znova rad povem, da je prijateljica na spletu prodala helikopter in to z investicijo v marketing nekaj sto evrov. Potrebno je samo razumeti kanale, ciljnega potrošnika in se poglobiti v prednosti (in nevarnosti) uporabniških tehnologij. To pa je temelj uspeha v tej novi tržni realnosti, ki jo sooblikujemo tako kot potrošniki in predvsem kot podjetniki, trgovci, poslovneži.

barbara.erzen@zurnal24.si