"Mladi danes rešitev svoje socialne varnosti po izgubi študentskega statusa vidijo večinoma v samozaposlitvi, ne v redni zaposlitvi, saj nimajo upanja, da jo bodo dobili," ob dnevu človekovih pravic opozarja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) in poudarja, da so pravice delavcev prav tako temeljne človekove pravice.

Število samozaposlenih se je v zadnjih petih letih povečalo za kar šest tisoč (trenutno je vseh 95 tisoč), pri teh pa gre, kot opozarja Zorko, velikokrat za lažno samozaposlene, saj večinoma opravljajo delo za le enega naročnika oziroma delodajalca. "Gre za izkoriščanje sistema s strani naročnika, ker bi morala biti to pogodba za določen ali nedoločen čas," dodaja.

V ZSSS državi očitajo, da ne spoštuje 66. člena ustave, saj ne ustvarja pogojev za (kakovostno) zaposlovanje. Izpostavljajo še prekerne delavce, ki glede na način dela izpolnjujejo vse elemente delovnega razmerja, vendar ostajajo pri avtorskih in podobnih pogodbah. "Pri teh gre za izkoriščanje brezposelnih, s čimer so jim kršene temeljne človekove pravice," je kritičen Zorko.

"Država ni zaposlovalec"

Kako se bo država spopadla s to problematiko, smo vprašali ministrstvo za delo. "Država seveda ni zaposlovalec. Gre za delodajalce, ki tako ravnajo, s strani države pa je pomembno to, da so predpisi narejeni tako, da zlorabe čim bolj preprečujejo," nam je dejala Damjana Košir, generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje.

V službi za odnose z javnostmi ministrstva so nam razložili, da če pri nekom obstajajo elementi delovnega razmerja, ima pravico od delodajalca zahtevati sklenitev pogodbe o zaposlitvi, lahko pa ga tudi prijavi inšpektoratu za delo. Po novi določbi zakona o delovnih razmerjih pa se za tistega, ki pridobi več kot 80 odstotkov prihodkov od enega naročnika, uporabljajo določbe temeljnih pravic tega zakona. Kako se to uporabljanje določb v praksi izvaja, nam Koširjeva ni znala pojasniti.