Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Morda se še spomnite, ko so vam govorili, da je treba študirati zato, da boste lahko živeli bolje in da boste delali manj (za več denarja). Morda vam kje odzvanja tudi navdušenje nad svobodo, ki jo ponuja študentsko življenje, občutek, da je pred vami ves svet. No, nekje vmes smo prišli do dejstev, da se zaposli le vsak tretji diplomant, da mladi (če po čudežu sploh dobijo službo) delajo za plače, ki so enake ali manjše od tistih, ki jih imajo delavci z nižjo izobrazbo, da niti ne omenjamo dejstva, da je Slovenija v evropskem vrhu po količini zaposlitev za določen čas. In, kakšno presenečenje, seveda je kar dve tretjini ljudi, ki delajo v takšnih oblikah začasnega dela, mlajših od 30 let.


In svoboda? Študentsko življenje že kar nekaj časa, razen morda za redke izbrance, ni več pot od enega žura do drugega in poležavanje do poznega popoldneva. Večina študentov mora zaradi neustrezne štipendijske politike trdo delati, da preživi. Slovenija je pokorno uvedla bolonjsko reformo, ki razburja tako profesorje kot študente. Na fakultetah velja režim nadzora, kjer morajo študenti obiskovati vsa predavanja, delati domače naloge in oddajati pretežno nesmiselne seminarske naloge. Časa za resen in poglobljen študij ni, saj se je število predmetov močno povečalo. Vsi priznavajo, da je denarja za visoko šolstvo vse manj. Šolnine na doktorskem študiju že imamo, verjetno jih bodo uvedli tudi na drugi stopnji. Zgolj upamo lahko, da bodo bruci na informativnih dneh spoznali tudi lekcije študentskega gibanja. Zasedba filozofske fakultete ni bila žur.