Praznik Jezusovega rojstva, ki ga v nekaterih pravoslavnih cerkvah zaradi uporabe julijanskega koledarja obeležujejo pozneje kot drugi kristjani, so pričakali s polnočnicami, slovesna bogoslužja pa potekajo tudi na božično jutro.
Šest tednov posta
Priprave na božič so sicer potekale šest tednov, v tem času pa velja tudi post. Na predvečer božiča verniki poleg badnjaka, ki je znamenje novorojenega Jezusa, v domove ponavadi nesejo tudi slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus. Prav tako so na predvečer praznika verniki lahko spremljali božično poslanico metropolita zagrebško-ljubljanske metropolije Jovana Pavlovića, ki je v svojem nagovoru poudaril mir med ljudmi.
Grki, Romuni in Bolgari božič že imeli
V nekaterih pravoslavnih cerkvah božič praznujejo pozneje kot ostali kristjani, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tudi Srbska pravoslavna cerkev, ki je prisotna v Sloveniji, božič obeležuje 7. januarja po gregorijanskem koledarju, istočasno pa praznujejo tudi v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.