Po tem, ko so v civilni iniciativi Za pitno vodo opozarjali o več težavah pri overjanju podpisov na upravnih enotah in krajevnih uradih med kampanjo, so danes na novinarski konferenci sporočili, da jim je uspelo izbrati dovoljšnje število podpisov. Podpise so danes dopoldne oddali v državni zbor.
''Jasno je, da se moramo zavzeti za vodo in pravico do pitne vode. Veseli smo, da smo v tako hitrem času uspeli izbrati takšno število podpisov,'' so povedali iz civilne iniciative in dodali, da ''tudi danes nam narava sporoča svoje, saj dežujejo podpisi. Zavarovati želimo ekosisteme ne zgolj za nas, temveč tudi za naše potomce.''
''Z vlaganjem podpisov nismo želeli več čakali, saj smo že prej sprejeli odločitev, da bomo pri doseženih 45 000 overjenih podpisih, le-te čim prej predali v državni zbor,'' je pojasnila Nika Kovač iz Inštituta 8. marec. Z zbiranjem podpisov so sicer začeli 20. aprila, kampanji pa se je pridružilo več kot 400 prostovoljk in prostovoljcev po vsej Sloveniji, ki so organizirali dogodke, ozaveščali o problematiki in dežurali pred upravnimi enotami ter pomagali pri zbiranju podpisov.
Iz Greenpeaca Slovenije so povedali, da je danes vesel dan, saj ''gre pri predvidenih spremembah za demontažo vseh okoljskih standardov. Danes smo ljudje pokazali, da se s tem ne strinjamo in da je politika betoniranja nesprejemljiva za državljane.''
Do danes so zbrali 48 479 podpisov proti Zakonu o vodah. Čeprav je bil umaknjen člen novele, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju, v predlogu zakona ostajajo členi, ki že nekaj časa delijo javnost.
Kje leži srž problema
Pobudniki referenduma prihajajo iz strokovnih področij, posamezno in združeno v Slovenskem društvu za zaščito voda, pa tudi iz več okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij - Eko krog, Umanotera, Civilna iniciativa Danes, Greenpeace Slovenija, Mladi za podnebno pravičnost, Smetumet, Inštitut 8. marec, Balkan River Defence, DOPPS in drugi, povezani v gibanju Za pitno vodo. Vsi nasprotujejo predvidenemu 37. členu, ki bi na vodnih in priobalnih zemljiščih omogočal gradnjo objektov v javni rabi in ki bi jih bilo po novem možno graditi mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda le z izdajo vodnega soglasja Direkcije za vode.
Po novem bi bilo na teh območjih mogoče graditi zgolj objekte v javni rabi, a pobudniki opozarjajo, da gre lahko tudi v tem primeru za zasebno lastnino. Trdijo, da je tako omogočena gradnja javnih objektov ob jezerih, na primer hotelov, ki omejili dostop do vode - javnega dobra.
Na razpravah v državnem zboru in državnem svetu, v oddaji Tarča na RTV Slovenija in drugih izjavah za medije je bilo ves ta čas moč slišati popolnoma nasprotne argumentacije s strani Ministrstva za okolje (MOP). Med drugim so izpostavljali, da se sredstva za vzdrževanje vodotokov povečujejo na predvidenih 17 milijonov evrov, s čimer bi bilo boljše poskrbljeno za poplavno varnost. Minister Andrej Vizjak vztraja, da se možnost gradnje na priobalnem pasu oži, ne širi, ter očita vsebinsko praznost argumentom pobudnikov referenduma.
Tako na ministrstvu trdijo, da predvideni Zakon o vodah ne dopušča pozidave priobalnih pasov z zasebnimi ali industrijskimi objekti, omogoča pa lažjo postavitev javne infrastrukture, ki ne škoduje okolju.
Obetajo pa se tudi spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki med drugim predvideva nove določbe, ki so namenjene ravnanju z odpadki, institut proizvajalčeve razširjene odgovornosti, spremenjeno določilo o presoji vplivov na okolje in izdaji okoljevarstvenih dovoljenj, vključno s konceptualno drugačnim pogledom na vlogo javnosti, spremenjeno ureditev gospodarskih javnih služb varstva okolja, poenostavitev postopkov Eko-sklada ter okrepitev določb o inšpekcijskem in naravovarstvenem nadzoru, so zapisali na MOP. Zakon je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja.