Novela zakona tako predvideva, da bo zunanji minister lahko predlagal do 10 odstotkov veleposlanikov po svoji izbiri, kar sedanji zakon ne omogoča.

Zakon je bil sicer spremenjen lani, njegove vnovične spremembe pa so narekovali zapleti z imenovanjem veleposlanikov ob lanski menjavi vlad. Novela zakona iz leta 2008 je uvedla sistem imenovanja veleposlanikov, ki temelji na izbiri zgolj med poklicnimi diplomati. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel zato na primer ni izpolnjeval formalnih pogojev za imenovanje.

V sindikatu diplomatov so do te novele kritični in menijo, da bo znova omogočala politična imenovanja veleposlanikov, zato je ne podpirajo. Menijo tudi,da je predlagana kvota premajhna in pomeni zgolj pet mest, ki so pravzaprav že zapolnjena.

Strožji pogoji za veleposlanike
Zunanji minister Samuel Žbogar je temu oporekal, rekoč da tudi sedanji sistem omogoča politična imenovanja, saj napeljuje diplomate, da za imenovanje na veleposlaniško mesto iščejo politično podporo. Izpostavil pa je strožje pogoje za kandidate na diplomatska mesta.

Ti bodo sedaj morali imeti 14 in ne več sedem let delovnih izkušenj, poleg tega pa bodo morali imeti že tudi tri leta izkušenj na diplomatskem mestu v tujini, nediplomati pa vsaj tri leta vodstvenih izkušenj.

Jasnejše pristojnosti
Natančneje se ureja tudi pristojnosti vseh organov in institucij pri imenovanju veleposlanikov. Predlog tako pripravi zunanji minister, vlada pa ga določi po posvetovanju s predsednikom države. Nato svoje mnenje poda še odbor državnega zbora za zunanjo politiko, šele nato pa se lahko zaprosi za agreman države sprejemnice.

Ministrstvo z dvema direktorja
Novela zakona predvideva tudi uvedbo položaja generalnega direktorja in političnega direktorja na ministrstvu za zunanje zadeve. Prvi naj bi vodil strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju na ministrstvu, drugi pa bo usklajeval dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike EU ter skupne varnostne in obrambne politike.

Uvaja se tudi diplomatski nadzornik, ki naj bi skrbel za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev.

S štirih na šest let se podaljšuje tudi obdobje po katerem morajo diplomati za dve leti obvezno službovati na ministrstvu. Prav tako naj bi novi zakon uredil, da diplomatom, ki se zaposlijo v kaki mednarodni organizaciji ali so začasno imenovani v kak drug organ, mirujejo njihove pravice.