Poslanci SDS in NSi Urški Klakočar Zupančič očitajo kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Med očitki so tudi grožnje poslancem in oviranje ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi preiskovala delovanje podjetij v slovenski energetiki. Opozicija je zaradi tega Klakočar Zupančič tudi kazensko ovadila.

Kršenje poslovnika DZ SDS očita predsednici zaradi ravnanja ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali v SDS. Poslovnik DZ določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka.

"Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano in v zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki je bila zaupana," je dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

To je osmi predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, ki prihaja iz vrst SDS. Dvakrat so predlagali razrešitev Pavleta Gantarja, Milana Brgleza in Igorja Zorčiča. 

"Pritiski na poslance opozicije mejijo na mobing!"

"Predsednica državnega zbora je bila, to je povedala sama, ena izmed prvih Sorosevih štipendistk in se je kalila v tujini, kasneje je v času študija preučevala vpliv nacistične ideologije na družbo in njene podsisteme ter pravo. Danes smo lahko priča izvrševanju represivnih dejanj v praksi: odvzem besede poslancem opozicije, nenehno komentiranje med vodenjem sej, omejevanje ali celo zaustavljanje ustavnih, zakonskih in poslovniških inštrumentov opozicije, pritiski na poslance opozicije, ki že mejijo na mobing, metanje knjig v smeti, odstranjevanje knjig iz poslanskih skupin, seveda le tistih, ki se nahajajo v opozicijskih klopeh. Vse to je moč zaslediti v sistemih totalitarne oblasti in v državnem zboru leta 2024 imamo predsednico državnega zbora, ki pravi pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena, a hkrati krši poslovnik, zakonodajo," pravi Godec.

Foto: Državni zbor

"Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim!"

"Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam, da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila, ker vem, čemu sem zavezana, in zavezana sem vam, spoštovane državljanke in državljani, vaši dobrobiti in vašemu blagostanju," je v odgovoru dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ocenila je, da v današnji razpravi, namenjeno ji je sedem ur, argumenti in dejstva ne bodo imeli prav velike vloge.

Državni zbor je v prvih dveh letih obravnaval skoraj 300 zakonov, okoli 200 pa jih je bilo tudi sprejetih, zato je prepričana, da deluje učinkovito. Sama je organizirala tudi štiri posvete na teme boljše prihodnosti otrok, boljše prihodnosti za živali, za boljšo prihodnost starejših in o položaju otrok v sodnih postopkih.

"Državni zbor je v tem mandatu razpisal šest referendumov, tri naknadne zakonodajne referendume na zahtevo opozicije in tri posvetovalne referendume. Vseh šest referendumov je opozicija izgubila, saj so volivke in volivci v vseh šestih primerih izrazili večinsko podporo stališčem, ki jih je zastopala koalicija," je povedala predsednica. Ocenila je, da dosedanja zakonodaja  pri posvetovalnem referendumu omogoča zlorabe.

Zlorabe referenduma in poslovnika

Namen referenduma je, da državljane predhodno povprašajo o mnenju glede pomembnih tem za razvoj države in ne za zavlačevanje zakonodajnih postopkov. Opozicijska SDS je glede priznanja Palestine napovedala predlog razpisa posvetovalnega referenduma. Njen predsednik Janeza Janša je pojasnil, da je predlog razpisa posvetovalnega referenduma napovedal z namenom ohlajanja glav in ponovnega razmisleka, torej je šlo za zavlačevanje postopka. 

Foto: Državni zbor

Glede očitka o zlorabi poslovnika na temo razpisa roka za obravnavo predloga posvetovalnega referenduma  je Klakočar Zupančič pojasnila, da določba v poslovniku pravi, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen, najkasneje 30 dni pred to sejo. "Ne piše torej najmanj 30 dni ali natančno 30 dni pred to sejo. Že besedna razlaga, ne da bi se spuščali v kakšno drugo razlagalno metodo, pove, da je predlog lahko vložen in obravnavan tudi manj kot 30 dni pred naslednjo sejo, saj v nasprotnem primeru prihaja do zlorab. Kar se je izkazalo v tem mandatu v več primerih," je dejala. Dodala je, da je besedilo nespretno zapisano nespretno in je verjetno ostanek starejše zakonodaje.

"Kdor laže, tudi krade!"

Glede druge preiskovalne komisije na področju energetike, ki ni bila ustanovljena, je Klakočar Zupančič pojasnila, da se vsebina te komisije pokriva z vsebino druge preiskovalne komisije, ki je že ustanovljena. Ustanovljena naj bi bila takoj, ko predlagatelji popravijo zahtevo.

"Laž ne bo nikoli postala resnica, lahko jo tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž. Lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž. Ko so nas v otroštvu starši učili osnov etike in prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, pa so pogosto uporabili star ljudski rek: kdor laže, tudi krade," je zaključila. 

Za razpravo je namenjenih sedem ur.

"Vem, da sem nekoliko nekonvencionalna, imam pa dobre namene!"

Pred glasovanjem o njeni razrešitvi je Klakočar Zupančič ponovila, da stoji za vsako svojo odločitvijo in je zadovoljna z doslej opravljenim delom. "Vem, da sem nekoliko nekonvencionalna, imam pa dobre namene," je dejala Klakočar Zupančič. 

"Torek, 17. 12. bo zame poseben dan. Ponosna sem, da sem lahko bila prva ženska predsednica DZ, ponosna sem, da sem ob vseh diskreditacijah, provokacijah in žaljivkah ohranila zravnano hrbtenico in ponosna sem, da sem kljub hudim očitkom spoštovala ustavo, zakone in poslovnik DZ ter nisem dovolila zlorab parlamentarnih institutov. Kjer koli se bo moje delo nadaljevalo, vedno bo moje vodilo dobrobit ljudi, spoštovanje človekovih pravic in zaščita okolja. Nikoli se ne bom uklonila pred tistimi, ki sejejo sovraštvo, razdor in izrabljajo državo za lastne interese. Ostala bom takšna, kakršna sem. Hvala vsem, ki zaupate vame," pa je Klakočar zapisala na Facebooku. 

xxx

Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji jih imajo skupaj 32. Glede na parlamentarna razmerja in v javnih izjavah izraženo podporo Klakočar Zupančič v koalicijskih vrstah, bi bil tako uspeh opozicijskega predloga presenečenje.

Koalicija v bran predsednici

Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je poskus razrešitve Klakočar zupančič označil za še eno v nizu političnih burlesk SDS, ki jo vidi kot poskus destabilizacije Svobode, koalicije in predsednice DZ. "Ta današnja norčija skriva pod površjem globoko zgodovinsko kolektivno zafrustriranost nad svobodomiselnimi ženskami, zafrustriranost nad nekom, ki si upa spregovoriti, nad nekom, ki se ne podredi nasilnežem, in nad nekom, ki ne pade pod težo žaljenja," je dejal.

Spisek domnevnih kršitev predsednice DZ je "nevreden kakršnega koli miselnega pretresa", je samo papir, za katerega se je skrila SDS, "da boste lahko zopet na veliko žalili vsepovprek", saj da je to njihov modus operandi.

Klakočar Zupančič je v funkcijo predsednice DZ, ki jo je javnost pred njenim mandatom dojemala kot birokratsko, vnesla "barvo, vonj in okus" ter jo odprla ljudem, kljub temu da se spopada z seksističnimi in mizoginimi opazkami. "Že na ustanovni seji DZ je bila deležna retorične kloake, kar si je zaslužila s tem, da je preprosto obula rdeče čevlje," je izpostavil.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da parlamentarizem trenutno zaznamuje maščevalnost in merjenje mišic oz. glasovalnih moči, večstrankarska demokracija pa je poenostavljena z delitvami na leve in desne. "Razlogov za to je seveda več, naj bodo to nekonstruktivne opozicije, neizkušeni novi obrazi ali pa za sodelovanje ter kompromise nepripravljene poslanske skupine," je naštel.

Kriza parlamentarizma se po njegovem mnenju širi tudi izven zidov DZ, za porast nestrpnosti v družbi pa lahko med drugim okrivimo "pogoste neokusne in osebne obračune med izvoljenimi funkcionarji na eni in drugi strani, ki nimajo nobenega mesta v profesionalizirani politiki", je dejal. Tako lahko poslanci sami sebi pripišejo oceni negativno, meni. Razrešitve aktualne predsednice DZ v SD ne podpirajo, "ker z njo ljudem ne bomo sposobni ponuditi resne in zrele parlamentarne demokracije", je sklenil.

Razrešitve prav tako ne bodo podprli v poslanski skupini Levica. "Če pogledamo, kaj pravzaprav očitajo predsednici DZ, ugotovimo, da ti očitki pravzaprav izvirajo iz kršitev, ki jih predsednica ni dovolila," je izpostavil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Ob tem je SDS očital, da jim ni mar za poslovnik, zakone, dostojnost in manire v DZ, že 30 let pa gradi svojo politično identiteto na konfliktu in razdoru.

Predsednica DZ je nekonvencionalna, a si zaradi tega še ne zasluži, da jo razrešijo, saj je včasih na nekonvencionalen način sposobna presekati slabe prakse. "V cirkusu ni kriv, da se dogajajo norosti, tisti, ki cirkus vodi, ampak klovni v njem, in mislim, da imamo teh klovnov predvsem v teh klopeh na žalost preveliko," je sklenil.

dezurni@styria-media.si