Telovo je eden od štirih zapovedanih praznikov v katoliški cerkvi, to so še Marijino vnebovzetje (15. avgust), praznik vseh svetnikov (1. november) in božič (25. december). Zapovedan praznik pomeni, da morajo verniki na ta dan k maši. 

Največji praznik v katoliški cerkvi je sicer velika noč, a ker je vedno v nedeljo, ni posebej zapovedan praznik, saj naj bi katoliki vsako nedeljo šli k maši. Zapovedani pa so prazniki, ki lahko padejo na druge dni. 

Na telovo se katoliki spominjajo Jezusove navzočnosti v evharistiji, za praznik pa so značilne procesije, ki jih ponekod pripravljajo tudi na prvo nedeljo po prazniku.

Telovo se ne praznuje redno na 15. junij, ampak 11 dni po binkoštih, ki so 50 dni po veliki noči.
Za zakrament evharistije izhaja pa iz svetopisemskega izročila, po katerem je Jezus pri zadnji večerji z učenci kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri. Obhajanje evharistije, s katero se spominjajo zadnje večerje, je tako od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov.

V Avstriji, Italiji, večjem delu Nemčije in na Hrvaškem je na telovo dela prost dan.

dezurni@zurnal24.si