S socialnimi partnerji usklajen zakon o uravnoteženju javnih financ bo v letos prinesel približno 500 milijonov evrov finančnih učinkov, v prihodnjem letu pa 750 milijonov, je ob obravnavi zakona v DZ pojasnil finančni minister Janez Šušteršič. Opozoril je še, da je sprejem zakona nujen, sicer bo država zašla v izjemno težko situacijo.

Eden od treh korakov

Rebalans letošnjega državnega proračuna je po besedah predsednika vlade Janeza Janše le eden od treh nujnih korakov, da Slovenija izide iz krize.

Janša je ob predstaviti rebalansa za leto, katerega polovica je skorajda že minila, poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj. Ta je v zadnjih treh letih presegal šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naša rast zadolževanja je bila najvišja v EU, je bil kritičen.

Da bi primanjkljaj znižali na tri odstotke BDP, je vlada pripravila zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim se znižuje poraba na številnih področjih. Janša je pojasnil, da bomo 750 milijonov evrov plačali za obresti, kar je bistveno več kot lani ali predlani.

"Slovenija je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same po sebi, a smo v ponovni recesiji, in mislim, da mora biti konec utopičnega prepričanja, da se lahko zadolžujemo in bo nekdo drug plačal naše račune," je še povedal premier.

Znižati želijo primanjkljaj

Da bi znižala primanjkljaj je vlada v zakonu za uravnoteženje javnih financ predvidela reze v porabo na številnih področjih, še posebej pa pri plačah zaposlenih v javnem sektorju, izobraževanju in socialnih prejemkih. Da o varčevalnih ukrepih ne bi odločali na referendumu, je vlada v pogajanjih s sindikati pristala na omilitev nekaterih rezov v proračunske odhodke, ki so bili v javnosti deležni največ nasprotovanja.

Vlada naj bi tako na seji DZ umaknila za sindikate sporno pokojninsko dopolnilo in vložila dopolnila, ki bodo v zakon vnesla dogovorjeno v stavkovnem sporazumu, ki naj bi ga podpisali danes dopoldne.

V PS in SD ne bodo podprli

Poslanske skupine koalicije trdno podpirajo rebalans proračuna. Vidijo ga kot nujni ukrep in predpogoj za nadaljnjo gospodarsko rast ter ohranjanje socialne države v prihodnje.

V Pozitivni Sloveniji in SD pa so zelo kritični. V SD opozarjajo pred nevarnostjo izgubljenega desetletja, v Pozitivni Sloveniji pa vidijo uničevanje socialne države.

V SD so že napovedali, da ne bodo podprli ne rebalansa, ne zakona o uravnoteženju javnih financ. "Kljub danes doseženemu dogovoru pa menimo, da so ukrepi, ki jih sprejemate s tem zakonom, slabi, nečloveški in jih kot take ne bomo podprli," pa je dejal  Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije.