"Bistveno je, da se ukinitev zgodi. Tehnične podrobnosti pa se da še spreminjati, dokler zakon ni sprejet," pred današnjo sejo državnega zbora na kateri bodo poslanci odločali o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, sporočil predsednik vlade Marjan Šarec. Zakonu, o katerem bodo danes odločali poslanci in predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nasprotujejo socialni partnerji, zdravstvene zavarovalnice, enotni niso v koaliciji, minister za zdravje Aleš Šabeder ima velike pomisleke.
Glasovanje o dopolnilih na novelo zakona bo ponoči, v celoti pa bodo poslanci zakon sprejemali januarja.  

Šabeder: Taka ukinitev ni finančno vzdržna

"Želim poudariti, da podpiram ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in podpiram, da se to zgodi v letu 2021," je danes najprej poudaril minister za zdravje, nato pa predlog zakona označil kot parcialni poseg v zdravstveni sistem, ki ne bo zagotovil finančne vzdržnosti. "Nujno je, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvede nadzorovano in celovito," pravi Šabeder. Ministrstvo za zdravje pripravlja sklop zakonodajnih ukrepov z zadostnim številom varovalk.  

"Parcialni poseg bi lahko zamajal zdravstveni sistem," opozarja Šabeder in spomni na izračune ZZZS po katerih naj bi ob plačilu 29 evrov na zavarovanca, v sistemu zmanjkalo 70 milijonov evrov. Na ministrstvu sicer kljub zahtevi, izračunov ZZZS na podlagi katerih so prišli do tega izračuna, niso dobili. 

Foto: Saša Despot Aleš Šabeder

"Trenutno sem odgovoren za zdravstveni sistem in moja dolžnost je, da opozorim na pasti," pravi Šabeder, ki v naslednjih urah pričakuje številne kritike glede delovanja zdravstvenega sistema, vendar poudarja, da je sistem, kot ga imamo "vzdržen in ni slab".

Šabeder se je v času oblikovanja zakona zavzemal za varovalko po kateri bi manko, ki bi nastal po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, kril proračun. Ministrstvo za finance temu ostro nasprotuje, prav tako predloga Šabedra ne podpirajo v koaliciji. Četverica koalicijskih strank - brez DeSUS - je vložila dopolnilo, s katerim to navedbo umika. 

Da bodo glasovali proti, so napovedali v DeSUS in SNS, pričakovati je, da tudi v SDS in NSi. Pomisleke izražajo tudi v SMC.

Levica: To ni ukinitev, to je le preimenovanje

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je v parlamentarno proceduro vložila Levica, koalicija pa je zakon s številnimi dopolnili preoblikovala.
V Levici zdaj ocenjujejo, da predlog zaradi dopolnil koalicije, ni več predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pač pa predlog za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pod okriljem države. "Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomeni prenos v obvezno in popravek prispevnih stopenj. To je bilo na mizi, to ste podpisali, potem pa so glasovi izplahteli," poudarja poslanec Levice Miha Kordiš, ki dopolnila koalicije imenuje "hitro Rambo akcija" pri kateri bi zmanjkalo 100 milijonov evrov. 

SDS: Levica, kaj je v ozadju?

V Levici kljub temu pozivajo k podpori zakonu, saj bodo s tem ukinjeni zaslužki komercialnih zavarovalnicbin se "40 do 50 milijonov vrne v zdravstvo". To je zmotilo poslanko SDS Jelko Godec, ki se sprašuje, kakšni so pravzaprav v ozadju načrti Levice. "Jasno vidno je, da ne gre za bolnike ampak za ukinitev zavarovalniškega sistema. Preveč radikalno ste proti temu, kar delajo zavarovalnice," ugotavlja Godčeva, ki Levici pri tem očita, da se zavzema za monopol ene zavarovalnice, torej ZZZS, kar je po njenem mnenju nesprejemljivo, saj zavarovalnice potrebujejo konkurenco.
 Godčeva ugotavlja še, da zaradi populističnih izjav javnost ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpira, da pa ukinitev komercialnih zavarovalnic ne bo prinesla nobenih koristi pacientov, ki bodo na koncu plačevali vsaj 40 evrov nadomestila, košarica pravic pa bo spremenjena. 

Izračuni Toliko boste plačevali za zdravstvo, če bo sprejet predlog Levice

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja Predlog koalicije: neobvezno bo obvezno

DeSUS:"Ta zakon dopolnilnega zavarovanja ne ukinja"

Glede na dopolnila koalicije bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezno nadomestilo, ki naj bi sprva znašalo 29 evrov, že po prvih uskladitvah pa 31 evrov, kar je skoraj toliko, kot plačujemo sedaj.

Koalicijski DeSUS bo glasoval proti, saj meni, da pri zakonu ne gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sami pa se zavzemajo za ukinitev.. "Ne podpiramo zakona, ki ga je pripravila Levica, niti amandmajev, ki jih je pripravila koalicija brez Desusa. Na dobro podlago slab cepič ne naredi dobrega drevesa," pravi vodja poslancev Franc Jurša, ki ga skrbi tudi to, da na koalicijskem usklajevanju minister za zdravje sploh ni dobil besede. Jurša ocenjuje, da predlog zakona dolgoročno ni vzdržen, zato predlaga, da poslanci zakon zavrnejo in pripravijo novo, celovito zakonodajo. V DeSUSu zahtevajo tudi pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi. 

NSi: Predlog vodi v privatizacijo zdravstva

V NSi, kjer so predlagali, da se zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja uveljavi leta 2024 pa so prepričani, da se z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot je predlagano, čakalne dobe ne bodo skrajšale. Glasovali bodo proti zakonu, ker "za manj denarja ne mire biti več muzike". Poslanka NSi Eva Dimic meni, da bo tak način ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdravstvo pahnil v privatizacijo storitev, saj bodo komercialne zdravstvene zavarovalnice tržile komercialna zavarovanja, ki jih bodo bolniki zaradi dolgih čakalnih dob prisiljeni sklepati. "Povejte mi pet stvari zaradi katerih bodo razmere v zdravstvu po sprejemu te stvari spremenjene pa bom zakon podprl," pa je spraševal Jernej Vrtovec. 

"Če si ne želimo spremembe, je tudi ne bomo dosegli," pravi poslanec SD Matjaž Nemec, ki je tako kot Dejan Židan pozval k podpori zakona. SD skuša v novelo zakona vključiti solidarnostno lestvico plačevanja prispevka, ki je sicer na odboru DZ niso podprli. SD predlaga, da so pri osnovi, ki določa uvrstitev v razred za plačilo prispevka, poleg plač, pokojnin in honorarjev vključeni tudi neto kapitalski prihodki posameznika. Do take solidarnostne lestvice so kritični v Levici. "Tovariši iz Levice si naredijo največje zaveznike za nasprotnike, če nekaj ni po njihovem godu," poudarja Nemec. 

Dopolnila utegnejo predlog še bistveno spremeniti

LMŠ, SMC in SAB predlagajo, da bi se obvezni pavšalni prispevek uskladil enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu po podatkih statističnega urada, in ne z indeksom cen življenjskih potrebščin, kot so predvideli sprva. Znesek prispevka bi določil minister za zdravje, najpozneje v februarju. Trojica strank skupaj s SD pa predlaga, da se prispevek prvič uskladi že v letu 2021, ko bi se zakon tudi začel uporabljati. Tako naj bi s prvotnih 29 evrov, prispevek že po nekaj mesecih dvignili na 31 evrov, kar je skoraj toliko, kot plačujemo sedaj.

V Slovenskem zavarovalnem združenju menijo, da je ob povsem spremenjenem konceptu in številnih dopolnilih v obravnavi "povsem nov zakon, ki ga ni moč niti razumno presoditi niti obrazložiti". Ocenjujejo, da predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja ne bo prinesel večje dostopnosti do zdravstvenih storitev in solidarnosti. 

Pred sejo DZ so sicer pripravljena in objavljena še mnenja ZZZS, Vzajemne in Sindikata finančnih organizacij Slovenije.

zavarovanje Šabeder: Hočem videti te izračune

Delodajalske organizacije so poslance opozorile na številne nejasnosti in nedoslednosti. Po njihovi oceni lahko predlog povzroči resne težave v zdravstvenem sistemu, zato poslance pozivajo, da sprememb zakona ne podprejo, dokler niso razrešena vsa vprašanja.

ukinitev Vzajemna piše poslancem: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo napaka!