Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da smo z državo dejavnik v svetu in opozoril na odgovornost, ki jo imamo do otrok, da jim omogočimo domovino, v kateri se nihče ne bo čutil izključenega.

Kot je dejal Pahor, je ustanovitev samostojne in neodvisne države pred 28 leti najveličastnejši mejnik v naši narodovi zgodovini. "S samostojno državo smo enakopraven del svetovne ureditve. Republika Slovenija je suverena članica mednarodne skupnosti. Mi smo dejavnik navznoter in navzven," je poudaril.

Spomnil je na dogodek izpred 30 let, ko je Tone Pavček prebral majniško deklaracijo. V njem so bile zapisane zahteve za demokracijo, suvereno državo in za njene povezave v okviru prenovljene Evrope. Napovedala je vse, kar je nato slovenski narod mirno, potrpežljivo, pogumno in odločno dosegel v prid svojih najbolj temeljnih in življenjskih stremljenj, da je v naš novi dom zasijala svoboda, kot nikoli prej, je dejal predsednik.

Otrokom je treba omogočiti prihodnost, o kateri sanjajo

Kot je poudaril, je samostojna Slovenija danes že toliko stara, da so v njej rojeni otroci že postali starši. Sedanja generacija otrok po njegovih besedah državo brezpogojno čuti kot svojo domovino. Naloga staršev in starih staršev je, da jim po najboljših močeh omogočijo prihodnost, o kateri sanjajo. To pomeni, "da oblikujemo strpno družbo, v kateri je vsakomur mogoče izraziti svoje misli, ki pa morajo spoštovati dostojanstvo in svobodo drugega".

Poudaril je tudi pomen gospodarsko in socialno močne in povezane družbe, ki je dovolj tekmovalna in solidarna, da pošteno ustvarja ter pravično deli. Obenem moramo razviti "vse elemente naše državnosti, pravno, socialno, kulturno in vse druge, ki so orodje našega suverenega življenja navznoter in navzven v mednarodni skupnosti".

Odgovornost do otrok pomeni tudi spodbujanje vseh oblik radovednosti, iskanj, novih znanstvenih dognanj in tehnološkega napredka, ki naj omogočijo nove rešitve za nove in stare probleme sodobnega sveta. Paziti je treba tudi na naš jezik in na vse kulturno, kar nas določa kot narod.

"Ta odgovornost pomeni, da zdaj, tudi na podlagi nespornih znanstvenih ugotovitev o spreminjanju podnebja, našim otrokom in njihovim otrokom ohranimo lepo in zdravo okolje" ter da vse probleme doma in po svetu rešujemo po mirni poti. In naposled, da aktivno gradimo skupen evropski dom, je še dodal.

Po njegovih besedah sicer ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, "vemo pa, da bomo v morebitnih novih prelomnih časih ukrepali lažje in bolj učinkovito prav zato, ker smo suvereni in imamo svojo lastno državo". Hkrati je poudaril, da je pametno do neke mere ločiti med politiko in oblastjo na eni strani ter državo kot institucijo na drugi.

Državljankam in državljanom pa je med drugim zaželel tudi, da bi ostali pogumni, saj pogumne spremlja sreča.

Slavnostnemu govoru predsednika republike je sledil umetniški program z naslovom Sapere Aude - Drznimo si vedeti, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. V središču letošnjega programa je bilo vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi.

"Poklon narodu, ki se je v tistih zahtevnih časih povezal in poenotil"

Pred proslavo na Kongresnem trgu je v državnem zboru potekala slavnostna seja. Podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič se je ob dnevu državnosti spomnil na veličino osamosvojitvenih dejanj. Izrazil je "poklon narodu, ki se je v tistih zahtevnih časih povezal in poenotil". "Ta poklon gre vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini, vsem državljankam in državljanom. In ta poklon gre tudi vsem prijateljem Slovenije širom sveta, ki so jo na tej poti podpirali in bodrili," je povedal na slavnostni seji DZ.

Z današnjega gledišča marsikatero izmed takratnih odločitev po njegovih besedah presojamo drugače. Kot je poudaril, pa na složnost izpred treh desetletij še vedno gledamo enako. "Sanjali smo o odprti družbi, gospodarskem razcvetu, politični stabilnosti, kamor so nas vodile misli o boljši prihodnosti za nas in naše zanamce," je dejal.

Verjeli smo vase, v mednarodno skupnost in hrepeneli po narodni enotnosti v mladi, upanja polni državi. Smele odločitve so se odrazile v našem razvoju in tudi mednarodna skupnost je v nas po besedah Simonoviča prepoznala kredibilnega partnerja. Letos smo obeležili 15-letnico našega članstva v Evropski uniji in zvezi Nato in leta 2021 bomo že drugič predsedovali Svetu Evropske unije.

Foto: Anže Petkovšek Državna proslava na Kongresnem trgu Pred Slovenijo so novi izzivi

Kot je poudaril podpredsednik DZ, pa danes stojimo na novem razpotju, pred novimi izzivi. EU po volitvah prešteva glasove in vrednoti interese, globalno pa se svet tudi z razvojem digitalnih tehnologij, vplivom klimatskih sprememb, bitk za naravne vire, migracij in drugih vzrokov vse hitreje spreminja. S tem se spreminjajo tudi dolgoletni vzorci sodelovanja, oblikujejo se nova zavezništva, iščejo se novi pristopi, nove povezave, nove, še bolj drzne, tudi predrzne rešitve, je navedel.

Vse te spremembe in smernice razvoja vplivajo tudi na nas in na naša življenja. Zato so še kako pomembni čuječnost, vsakodnevna in še tako majhna prizadevanja za dobrobit družbe. "Pomembno je negovanje naših medsebojnih odnosov, spoštovanje etičnih norm, spoštovanja in sprejemanje različnosti, tudi drugačnih mnenj," je poudaril.

Zavzel se je za krepitev medsebojnega spoštovanja in v luči nekaterih ozemeljskih teženj sicer prijateljskih držav tudi za svobodo, demokracijo, za človekove pravice, za mir in blaginjo vseh, prav tako pa tudi za slovenski jezik in kulturo.

Slovenija dan državnosti zaznamuje kot spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje se je začela desetdnevna osamosvojitvena vojna.

Na slavnostni seji komaj tretjina poslancev

Današnje slavnostne seje se je, kot je bilo videti, sicer udeležila komaj okoli tretjina poslancev, navzoči pa so bili tudi predsedniki DZ, države, vlade in DS, Dejan Židan, Borut Pahor, Marjan Šarec in Alojz Kovšca, predstavniki vlade, sodstva in diplomacije ter nekateri evropski poslanci.

Precej prazno dvorano je po koncu seje v izjavi za medije na novinarsko vprašanje pokomentiral tudi premier Šarec, ki pa meni, da gre za čisto praktičen razlog, in sicer za dejstvo, da potekajo danes tudi številne občinske proslave in da si ljudje želijo, da bi bili njihovi predstavniki v DZ prisotni na teh lokalnih proslavah.

Šarec je ob tem ponovil oceno, da smo na lastno državo lahko ponosni, da je ta naš uspeh, zato je pozval k več ljubezni do domovine. Glavni izziv Slovenije je sicer po njegovih besedah povezan z EU, kako ostati v jedru držav, ki imajo največjo hitrost. Obenem je naštel še izzive na področju varnosti, demografskih trendov, okoljske in energetske izzive, med njimi energetsko neodvisnost. "Nalog imamo torej za več generacij, ne le za en mandat," je dodal.

dezurni@zurnal24.si