Med vzroki za visok zahtevan donos na slovenske 10-letne obveznice je izpostavil izjave politikov o "možnostih grškega scenarija".

Slovenija je imela v preteklosti po mnenju nekdanjega ministra za razvoj nerazumno fiskalno politiko, ko tudi v času konjukture ni ustvarila nobenih rezerv. Zadolževanje Slovenije se zaradi naraščajočega javnega dolga draži, vendar pa bi bilo brez vstopa v EU naše zadolževanje še dražje, je poudaril Damijan.

Kot je pojasnil, so se strukturne reforme pred šestimi leti zdele nepotrebne, vendar pa bi sedaj lahko živeli precej drugače, če bi jih takrat sprejeli, je dejal Damijan. Poudaril je, da Islandija in Irska s hitro sanacijo bank spet rasteta, medtem ko je Slovenija zapadla nazaj v recesijo.

Javni dolg je v zadnjih letih "poletel" zaradi povečanja javne porabe, pri tem pa se v Sloveniji nismo lotili sanacije bank, je dejal. Damijan je poudaril, da je bil denar ob vstopu v območje evra poceni, zato so se banke v tujini kratkoročno zadolževale, vendar pa v času krize niso mogle refinancirati svojih posojil, v tujini pa so ugotovili, kako slaba je dinamika v slovenskem bančnem sistemu.

Če bi banke začeli reševati leta 2009, kot so se tega lotili na Irskem, bi bil strošek njihove sanacije precej nižji, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je v Sloveniji 85 odstotkov slabih kreditov v bankah v domači lasti, saj so bile tuje banke bolj previdne.

Najboljši učenec Evrope sedaj med slabšimi

Kot je spomnil Damijan, je bila Slovenija v preteklosti relativno stabilna država v primerjavi s preostalimi članicami EU, tako na področju brezposelnosti kot tudi proračunskega salda ter relativno nizkega proračunskega in trgovinskega primanjkljaja.

"Označevali so nas za najboljšega učenca Evrope, nobeden pa ni pogledal, kaj se dogaja za to fasado," je dejal Damijan. Vendar pa se Slovenija po njegovem mnenju v času krize ni najbolje izkazala, vzroke za to pa je treba iskati v globljih strukturnih vzorcih.

Opozoril je tudi na padanje slovenske konkurenčnosti in produktivnosti, saj imajo tudi nove članice EU višje povprečje produktivnosti, kot Slovenija. Nove članice EU so v zadnjih letih prestrukturirale izvoz, medtem ko Slovenija tega ni storila, je poudaril Damijan. "Samo še Bolgarija je na tem področju slabša od nas," je izpostavil in dodal da je Slovenija premalo fleksibilna.

Po njegovem mnenju je struktura slovenskega izvoza neugodna, na dolgi rok pa nevzdržna. Za razliko od Slovenije sta Slovaška in Češka krizo premagali s pomočjo tujih naložb, mi pa smo bili ves čas preveč ponosni in nismo marali tujcev, je dejal. "Še vedno delamo tisto, kar smo delali pred 20 leti," je poudaril nekdanji minister za razvoj.