Jožka Hegler, nekdanja direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) in zdajšnja desna roka župana Zorana Jankovića, je pogodbo o posredovanju in svetovanju z liechtensteinskim podjetjem Sebua Aktiengesellschaft leta 2006 sklenila, ker ji je tako predlagal Andrej Oblak. Gre za enega od nekdanjih vodilnih v skupini Hypo, ki so ga kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) julija ovadili zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic – družbi svojega očeta iz Liechtensteina naj bi zagotovil premoženjsko korist v višini 2,5 milijona evrov, za kolikor naj bi oškodoval družbo iz skupine Hypo. Za to mu grozi do osem let zapora.

Spomnimo, Heglerjeva oziroma JSS MOL, ki ga je takrat vodila, je posredniškemu podjetju, ki ga je predlagal Oblak, plačala 649 tisoč evrov za posredovanje in svetovanje. S tolikšno vsoto bi na primer v Celovških dvorih kupila dodatnih devet stanovanj. Kljub temu Heglerjeva meni, da je bil sklenjen posel dober, ker jim je omogočil nakup stanovanj po ceni 1.350 evrov za kvadratni meter, kar je bilo 58 odstotkov takratne povprečne prodajne cene po podatkih geodetske uprave za območje osrednje Slovenije. Poleg tega so se v tistih letih cene nepremičnin poviševale.

Zdaj bi ravnala drugače

V svojem današnjem zagovoru je dejala, da je treba to zgodbo postaviti v kontekst in takratni čas. V tistih letih namreč zagotovitev finančnih sredstev ni bil največji problem, težje je bilo najti stavbna zemljišča oziroma investitorja, ki bi želel prodati stanovanja za neprofitni najem. "Investitorji so menili, da bi s tem vrednost drugih stanovanj, ki bi jih prodajali, padla," je dejala Heglerjeva. V tem poslu z investitorjem AM S.P.C. pa se jim je obetalo, da bodo dobili nizko ceno kvadratnega metra, stanovanja na eni lokaciji in manjše število parkirnih prostorov. "Zato smo se izjemoma odločili za posredniško svetovalno pogodbo. Pri tem smo morali izbrati nekoga, ki ga investitor pozna," je dejala in dodala, da jim je Oblak predlagal Sebuo oziroma Jožeta Podržaja. Preverili so, ali ima licenco za nepremičninsko posredovanje, in to je imel, podjetja pa niso preverjali, ker je investitor z njim že sodeloval. "Nismo preverjali, ali so lastniško povezani. Zdaj bi najbrž to storili. Če gledate za nazaj, je lahko biti pameten. Zdaj vemo, kaj se je dogajalo na Hypu, takrat pa je bila to zelo ugledna banka," je pojasnila direktorica ljubljanske mestne uprave.

Nakazila je prijavila

Po njenih besedah so si s slabimi 700 tisočaki zagotovili, da bi posrednik prevzel tveganje, če bi šlo pri poslu kaj narobe. A ker bančne garancije niso zahtevali, je vprašanje, kaj bi lahko od njega sploh izterjali, če bi se to res zgodilo. Heglerjeva je ob tem dodala, da z nobenim drugim podjetjem iz Liechtensteina ni podpisala pogodbe, da od "sporne" pogodbe ni imela osebnih koristi in da so bila vsa nakazila v Liechtenstein prijavljena.

Zatrdila je tudi, da jim je predpogodba, ki so jo podpisali AM S.P.C. o nakupu 300 stanovanj v treh letih, zagotovila, da so ta stanovanja dobili. Vegrad AM, ki je na mestu investitorja nasledil AM S.P.C., jim namreč najprej stanovanj po tej ceni ni hotel prodati, ker so bile te več kot 50 odstotkov nižje od načrtovanih tržnih. "Zato smo najeli Odvetniško družbo Čeferin in njihovi argumenti so nato pri investitorju zalegli," je razložila. 

Ne bo odstopila

Heglerjeva o predkazenskem postopku v tej zadevi ne ve nič: "Vem le, da je NPU poslal vprašanja na JSS MOL in ta je odgovoril." Dokler ji ne bo dokazano, da je storila kaj narobe, tudi ne bo odstopila. 

Ob tem zavrača očitke, da bi morala v primeru sklenitve pogodbe z liechtensteinskim podjetjem objaviti javni razpis: "Takrat se nam to ni zdelo potrebno, ker smo ravnali v skladu z zakonom o posredništvu." Zakon o javnem naročanju razpis zahteva, na kar je JSS MOL opozorilo tudi računsko sodišče.