Delodajalci v zadnjih desetih letih zaposlenim niso izplačali za 342 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za 193 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kažejo podatki Davčne uprave RS (Durs). Ker ta dolg narašča, vse več zaposlenih preverja, ali jim delodajalci plačujejo prispevke. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je to storilo skoraj 16 tisoč zaposlenih, kar je za četrtino več kot v istem obdobju leto prej. To je mogoče prek sistema eDavki ali s pisnim zahtevkom na pristojnem davčnem uradu.

Vse več je namreč delodajalcev, ki nakažejo plačo, prispevkov za socialno varnost pa ne plačajo. Znak, da se je to verjetno zgodilo, je na primer, če plačo dajo "na roke". Zato je Durs tudi poostril nadzor – od januarja 2011 do decembra 2012 je opravil 2.258 nadzorov in ugotovil za 27 milijonov evrov dodatnih neplačanih obveznosti.

Če Durs to preverja po uradni dolžnosti, nepravilnosti ugotavlja z zamikom, zato je bolje, da zaposleni nepravilnosti prijavijo, lahko tudi anonimno, svetuje Stojan Glavač z Dursa: "Pravočasno obveščanje poveča možnost za poplačilo vseh obveznosti za socialno varnost. V nasprotnem primeru delodajalci in njihove odgovorne osebe ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti."

Izterjali 40 odstotkov manj

Davčna uprava je v prvi polovici lanskega leta terjala 176 milijonov evrov dolga, ker delodajalci niso plačali prispevkov za socialno varnost, kar je 21 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2011, izterjala pa je 40 odstotkov manj. Na Dursu pojasnjujejo, da ima veliko davčnih zavezancev v tej krizi likvidnostne težave, zato ne morejo plačati davčnih obveznosti. Dodajajo, da tudi z davčnimi izvršbami niso tako uspešni, da bi zmanjšali davčni dolg, ker "zavezanci na svojih transakcijskih računih nimajo finančnih sredstev, ki bi se jih dalo izterjati. Durs v takih primerih nadaljuje izvršbo na drugo premoženje, vendar so taki postopki dolgotrajnejši."

V štirih letih se je podvojil

Skupni davčni dolg se je v štirih letih skoraj podvojil in se dvignil na 1,6 milijarde evrov. Vendar na Dursu opozarjajo, da ti podatki niso povsem primerljivi, ker so od oktobra 2011 v dolgu obračunane tudi vse zamudne obresti. Kljub temu priznavajo, da "na povečanje dolga vsekakor vplivajo tudi nestabilne gospodarske razmere in povečanje plačilne nediscipline".

Največ dolžnikov je v gradbeništvu. To, predelovalne dejavnosti ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil so sicer tri dejavnosti, ki po višini dolga izrazito odstopajo. Njihov skupni delež dolga znaša več kot 60 odstotkov celotnega dolga.

600 milijonov v pozabo

Od 1,6 milijarde evrov skupnega dolga je kar 600 milijonov evrov pogojno izterljivega. "Verjetnost poplačila tega dolga je zelo majhna, saj je v 80 odstotkih primerov odvisno od zaključka sodnega postopka; stečajnega, zapuščinskega ali prodaje nepremičnine," pravijo na Dursu.