Podatki o stanju rib v slovenskih vodah kažejo, da se populacije rib že leta manjšajo. Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije navajata podatke o upadu nekaterih najbolj ogroženih ribjih populacij; populacija lipana se je zmanjšala za 90 odstotkov, podusti za 80 odstotkov, klena 75 odstotkov, potočne postrvi 73 odstotkov. Po podatkih Zavoda za ribištvo upada tudi populacija soške posrtvi, ki je primer vrste z izredno majhno poulacijo. Za zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja takšne živalske vrste je potrebno pravočasno odpraviti dejavnike, ki jih ogrožajo, tudi če bistven upad populacije še ni bil zaznan.
Razlogi za upad populacij teh rib so različni; od antropogenih sprememb vodnega okolja, torej regulacij, neprehodnih jezov, do onesnaževanja, že desetletja pri nas veliko škodo na ribjih populacijah dela tudi veliki kormoran. V Savi Bohinjki je kormoran lipansko populacijo zmanjšal za več kot 90 odstotkov, njegov vpliv je uničujoč tudi v drugih slovenskih vodah, kar potrjuje več raziskav.
Zaščita kormorana
V 18. in 19. stoletju je bil veliki kormoran razširjen po vsej zahodni in srednji Evropi. V prvi polovici 20. stoletja se je populacija zaradi velikega neposrednega in posrednega vpliva človeka močno zmanjšala na posamezne kolonije v Avstriji, na Nizozemskem, Danskem in Poljskem. Najnižjo točko so populacije dosegle okrog leta 1965. Med letoma 1965 in 1979 se je populacije kormorana ačelo varovati. V Nemčiji so leta 1970 uvedli popolno prepoved streljanja in plašenja kormoranov, kar je povzročilo naglo povečevanje številčnosti evropskih populacij.
Po podatkih nevladnih organizacij BirdLife International in Wetlands International se je med letoma 2000 in 2006 število kormoranov v Evropi povečalo za 34 odstotkov. Današnjo velikost evropske populacije velikega kormorana ocenjujejo na 0,6 milijona odraslih osebkov.
Veliki kormoran je ena najbolj mobilnih ribojedih vrst ptic, poznani so tudi primeri dnevnih migracij na 50 kilometrov in več oddaljena lovišča. V Sloveniji se veliki kormoran pojavlja izven gnezditvene sezone, predvsem od septembra do marca.
Dnevno pol kilograma rib
Djordje Vučković iz Ribiške družine Novo mesto, najbolj številčne tovrstne družine v Sloveniji, pove, da je njihovo območje precej obremenjeno s kormoranom. "Poudaril bi, da pri naši ribiški družini in - prepričan sem, da tudi ostalih po Sloveniji - ne gre za načelno nasprotovanje kormoranom. Gre za to, da v naših ribolovnih vodah ugotavljamo, da se na staležu rib pozna njegova prisotnost."
Vučković poudarja, da je izrecna prehrana kormorana le riba, po strokovnih ugotovitvah mu zadostuje pol kilograma na dan. "Je pa treba vedeti, da sam seveda ne ve, ali je težka pol kilograma ali več. Torej dogaja se, da ujame tudi težje, večje ribe. Zgodilo se je celo, da je denimo sredi Novega mesta riba takorekoč padla z neba, torej kormoran jo je spustil."
Na območju novomeške ribiške družine je pozimi okrog 250 kormoranov. Če se pojavi zima, kakršna je bila letos, ko so posamezni vodotoki zaradi hudega mraza pomrznili, jih je bilo tudi okrog tisoč. "To pomeni, da so v enem dnevu pojedli okrog 500 kilogramov rib." Tudi tistih, ki same sodijo v skupino po številu manjših vrst. Ribiške družine s to problematiko že leta opozarjajo pristojne, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V plašitev in odstrel kormorana
Omenjeno ministrstvo je v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in Zavoda za ribištvo Slovenije pripravilo program, da na določenih odsekih rek, tam, kjer se ogrožene ribe zadržujejo, kormorane plaši, dovoljen bi bil tudi odstrel kormorana. Program so predstavili v Državnem zboru RS, v prihodnjih dneh naj bi ga potrdila vlada, nato pa bo Arso po uradni odločbi izdal odločbo za 5-letno obdobje.
"S programom se rešuje varovanje rib v naravnih vodotokih. Ne glede na to, da je kormoran zavarovana vrsta in da se vanjo ne sme posegati, evropska direktiva omogoča, da kadar ta varovana vrsta povzroča škodo na drugih vrstah in tako ogroža biodiverziteto, da se vanjo izjemoma lahko poseže," pojasnjuje državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, mag. Tanja Strniša.
Arso je ta problem na pobudo slovenskih ribičev obravnaval tudi že v preteklih letih, vendar zaradi pritožnega postopka - vedno se je pritožilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - je bil postopek upočasnjen, zimski čas se je zamudil in v zadnjih letih se ti ukrepi praktično niso mogli izvajati. Omenjeno društvo je bilo povabljeno tudi na sejo v Državni zbor, na kateri je ministrstvo predstavljajo program glede kormorana, a seje se niso udeležili.
Pravno sredstvo pritožbe bodo imeli tudi v primeru odločbe, ki jo bo na podlagi novega programa izdal Arso, a strokovnih razlogov za pritožbo praktično ni, je prepričana Strniševa. "Če se ne bo zmanjšala populacija kormoranov, bo praktično nemogoče, da ribe ne bi bile ogrožene. Odvzem in plašenje kormorana je, poudarjam, skrajni ukrep. Strokovnjaki so preučili tudi druge možne ukrepe, kot so denimo polaganje mrež, a to pri vodotokih seveda ne pride v poštev."
Učinki tega programa so sicer odvisni tudi od tega, kako bodo z njim ravnale sosednje držve, saj gre za ptico, ki se, kot že navedeno, seli na daljše razdalje. V zimskem času bi v skladu s programom v Sloveniji lahko postrelili 134 kormoranov, da bi jih pregnali, bi se uporabljalo predvsem plašenje.
barbara.barbic@zurnal24.si
kormorani nimajo nobene vloge v ekosistemu, razen, da delajo škodo ... potrebno jih je izrtebit
Bravo! Lep primer so nekatere dunajske četrti, iz katerih so se že staroselci (avstrijci) bili prisiljeni izseliti!
Ne vem zakaj tak cirkus. Narava dela svoje in čas je , da se človek neha mešati v to.<br />Ko …