Vojna za borih 12 milijonov evrov prihrankov v zdravstvenem sistemu, ki na leto požre 2,4 milijarde evrov, bi bila zaradi srditosti milo rečeno smešna, če se ne bi igrala s pacienti. Začela jo je ministrica Irma Pavlinič Krebs, ki je kot kakšen naiven slonček in ob povsem neprimernem času stopila v trgovino s porcelanom. Odločila se je narediti konec javnemu zgražanju nad vrtoglavimi zaslužki zdravnikov na račun dežurstev, padla pa na izpitu iz strategije. V past je potegnila še ministra Marušiča in celo šefa Boruta, saj je sindikalist Kuštrin za talca vzel kar nas vse, davkoplačevalce (bolnike). A če vlada zdaj popusti, se lahko minister Marušič kar poslovi. Njegov mandat bo le bleda senca, uvod v še eno neuspešno reformo zdravstva.

Amaterji. Je pa spopad vendarle boleče razgalil, kako nesposoben je menedžment v zdravstvu. Prav direktorji so tisti, ki so plačani za to, da bolniki (davkoplačevalci) za svoj denar dobimo kakovostno in hitro storitev. No, tako je mogoče v Avstriji in drugje. Pri nas pa je to očitno naloga, ki jo opravlja kar minister. Ministru zato predlagam, naj v prihodnje varčuje bolj modro in raje:

1. centralizira poslovni del vodstva slovenskih bolnišnic (laže in bistveno ceneje je imeti tri dobre kot pa 24 slabih direktorjev),

2. ker je vihar za 12 milijonov tako hud, izkoristi trenutek, da izpelje racionalizacijo števila bolnišnic, zdravnike pa zaposli v večjih centrih in

3. ukine funkcije direktorja v manjših zdravstvenih domovih.