Konec prejšnjega meseca je Pirančan iz morja potegnil podolgovato ploščato ribo brez lusk. Kar nekaj časa je bilo potrebnega, da je skupaj s predstavniki akvarija ugotovil, da gre za srebrnega mečaka, ki praviloma živi v globini od 30 do 400 metrov, na območju od Norveške do Senegala, tudi na zahodnem delu Sredozemlja je običajen, v severnem Jadranu pa se pojavlja le občasno.

Nekaj tednov prej je piranski ribič Emanuel Letica ujel 1,8 metra dolgo mečarico, za katero ribiči pravijo, da je v svojih mrežah niso videli že nekaj desetletij.

Prvi zapis pri nas

"Slovensko morje je bilo vselej zelo zanimivo in živo, je pa res, da s tokovi k nam pridejo tudi vrste, ki jih pri nas še nismo zabeležili. En tak primer je riba napihovalka," razlaga doktor Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje. Zapis o tej ribi, ujeti v vodah pred Piranom, je prvi o tej vrsti v slovenskih vodah ter obenem najsevernejši zapis o njenem pojavljanju v Jadranskem in tudi Sredozemskem morju. Napihovalka ima strupene notranje organe in lahko ob zaužitju paralizira dihalne organe ter povzroči smrt. Intenzivnejše pojavljanje te vrste v Sredozemskem morju se je sicer začelo leta 1979.

Pri nas ni drame

"Spremembe, ki se dogajajo v morski flori in favni, pri nas niso prav nič bolj dramatične kot v drugih delih Sredozemlja. Stroka ocenjuje, da gre za posledice globalnega ogrevanja morja in tudi Sueškega prekopa, ki je povezal Rdeče morje s Sredozemskim, medtem ko so vplivi marikulture ter balastnih voda ladij in sedimentov v njih za ribe manj verjetni, ne pa seveda za druge organizme. Nekatere spregledane, redke in manj poznane vrste rib so bile v slovenskem delu Jadrana odkrite in sploh prvič potrjene tudi zaradi uporabe novih metod, druge odkrite ribje vrste pa so povezane s procesoma meridionalizacije (širjenja toploljubnih vrst od juga proti severu) in bioinvazije," še razlaga morski biolog.

Bolj pozorni

"Velik tun, ki ste ga videli tudi sami, ne sme biti presenečenje zlasti jeseni, ko lahko iz vode skočijo tudi meter ali poldrug meter veliki primerki; tuni so pri nas vedno bili, nekatere vrste, kot je kit grbavec, pa nas res obiščejo le izjemoma," povzema Lipej. Ocenjuje, da so ljudje zdaj glede dogajanja v morju precej bolj ozaveščeni in nanj pozorni, zato se morda zdi, da je sprememb več, kot se jih je dejansko zgodilo. Tako je na primer tudi z največjo sredozemsko školjko leščur, ki je je ob sprehodu ob piranskem mandraču ali obali Bernardina v zadnjem času videti zelo veliko. Školjka je zaščitena, v preteklosti pa je bila ogrožena zaradi neozaveščenih kopalcev, kočarjenja, degradacije morskih travnikov, pa tudi sidranja in onesnaževanja.