"Lani sem se dal izplačati denar iz pokojninske družbe, približno šest tisoč evrov ga je bilo. Pred kratkim sem dobil odločbo za otroške dodatke in celotni znesek so mi upoštevali kot prihodek, torek kot da bi imel celo leto 500 evrov višjo plačo, kot sem jo imel," je jezen naš bralec, ki je zaradi tega precej na slabšem pri otroških dodatkih.

Če bi prodal točke vzajemnih skladov ali delnice, bi se mu pri otroškem dodatku upošteval le dobiček, ne pa celotni znesek. Če bi v delnice vložil pet tisoč evrov in ob prodaji dobil šest tisoč evrov, bi se mu kot prihodek upoštevalo le tisoč evrov, torej 83 evrov na mesec, namesto 500.

Bralcu se zdi nepošteno, da se mu isti denar dvakrat upošteva kot prihodek. "Ko sem dobil plačo, se mi je celotna plača upoštevala za otroški dodatek, zdaj pa se mi še enkrat upošteva, kot da sem ga na novo zaslužil," je jezen.

Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve na vprašanje glede dvakratnega upoštevanja istega denarja, odgovarjajo, da tako določa zakon.

Izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se v skladu s 105. členom Zakona o dohodnini v celoti vključuje v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, kar pomeni, da je izplačani znesek vključen v informativni izračun dohodnine, so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa določa, da se kot dohodek med drugim upoštevajo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, zato se izplačilo v celoti upošteva tudi pri izračunavanju pravice do otroškega dodatka in drugih pravic iz javnih sredstev.

Vsebinska razlika naj bi bila možnost rente, ampak ... 

Na vprašanje, kakšna je vsebinska razlika med izplačilom denarja, vloženega v vzajemne sklade ali v pokojninsko družbo, da se izplačilo iz enih in drugih tako različno obravnava, pa odgovarjajo, da lahko "pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju oseba prejema doživljensko rento, ki posamezniku spremeni njegov materialni položaj (in se tako tudi upošteva kot dohodek)". Ni pa to nujno, saj si lahko znesek (iz individualnega pokojninskega varčevanja) posameznik izplača kadarkoli, prav tako pa je mogoče do rente priti z enkratnim vplačilom privarčevanega zneska. Lahko torej varčuješ v vzajemnih skladih, premoženje prodaš in s sklenitvijo rentnega zavarovanja dobiš doživljenjsko rento.

Res dobiš ob vplačilu v pokojninski načrt olajšavo pri dohodnini, sem pa dohodnino plačal ob izplačilu in nad tem se ne pritožujem. Ne zdi se mi pa prav, da sem zaradi izplačila kaznovan pri otroških dodatkih.

bralec

"Vsaka oblika varčevanja je obdavčena drugače, zaradi česar ima vsak način varčevanja prednosti in slabosti," pravijo v Zavarovalnici Triglav.

"Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ima pomembne stimulacije v obliki davčnih olajšav, saj država spodbuja varčevanje za pokojnino, kar dosega tudi s strožjo davčno obravnavo predčasnega prenehanja tovrstnega varčevanja," pravijo.

Foto: Profimedia Denar, evro

V primeru izrednega prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja se plača izstopne stroške, 8,5 odstotka davka na zavarovalne posle (če je od začetka zavarovanja manj kot deset let) in 25-odstotna akontacija dohodnine. Celotni izplačani znesek se prišteje dohodninski osnovi, dohodnina pa se nato plača ali vrne glede na skupne prihodke osebe. Pri renti je pol izplačila oproščenega dohodnine. 

Za vplačane premije si lahko fizična oseba zniža dohodninsko osnovo. Nakaže lahko največ 5,844 odstotka bruto plače in ne več kot 2819 evrov. Koliko dohodnine privarčuje z vplačilom, pa je odvisno od višine prihodkov oziroma od tega, v kateri dohodninski razred sodi. Kdor s prihodki pride do 33-odstotne obdavčitve, z vplačilom tisoč evrov dobi 330 evrov odpustka pri dohodnini.

Pri zavarovanju davek le na dobiček, pa še tega po desetih letih ni

Pri življenjskem zavarovanju se v primeru izplačila obračuna le davek na razliko med izplačilom in vsoto izplačil, davek je 27,5-odstoten. Davek se ne obračuna, če je bila oseba zavarovana več kot deset let in če je zavarovanec hkrati tudi upravičenec.

V primeru vzajemnih skladov se davek obračuna od dobička, davčna stopnja je odvisna od dobe varčevanja.

"V primeru izplačevanja rente iz naslova življenjskega zavarovanja, se v primeru pozitivne razlike obračuna davek od dohodka življenjskih zavarovanj. Če izplačilo ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil enakomerno porazdeli med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Kadar obdobje izplačevanja ni določeno, se kot obdobje upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek SURS o pričakovani življenjski dobi moškega ali ženske v Sloveniji. Dohodek iz življenjskega zavarovanja pa v skladu z Zakonom o dohodnini ni obdavčen v primeru, če sta zavarovalec in upravičenec ista oseba, ter zavarovalna doba ni krajša od 10. let," so pojasnili v Zavarovalnici Triglav. 

david.jug@zurnal24.si