Predlog novele zakona o kazenskem postopku je bil pripravljen v času prejšnje vlade. Kot je uvodoma pojasnila Maša Kociper iz PS, se predlagano novelo zdi smiselno ohraniti tudi sedanji koaliciji, saj vsebuje nekatere pomembne določbe glede pospešitve kazenskih postopkov pregona gospodarskega kriminala.

Nekatere druge določbe pa je večina na odboru danes z dopolnili črtala. Tako v predlogu, ki ga odbor pošilja v obravnavo na seji DZ, ni več določb v zvezi s snemanjem glavnih obravnav in ukinitvijo papirnatih zapisnikov. Prav tako so črtali dele predloga, ki so bili vezani na prenos državnega tožilstva iz pravosodnega resorja na resor notranjih zadev.

Po začetnem zapletu - Eva Irgl iz SDS je namreč zahtevala 20-minutni odmor za proučitev predlaganih dopolnil, ki so jih dobili šele neposredno pred sejo - je odbor o dopolnilih odločal skorajda brez razprave.

Razloge za nasprotovanje dopolnilom je pojasnil le Vinko Gorenak (SDS), sicer notranji minister v času nastanka zakonskega predloga. Kritičen je bil do pravosodja, zlasti sodišč in njihovega nasprotovanja ukinitvi zapisnikov in snemanja glavnih obravnav. Ugotavljal je, da "naše pravosodje živi v 18. stoletju", tehnika pa je šla naprej. Pravosodna veja oblasti, sodišča, pa naj bi ščitila sebe, svojo razbohotenost, pod krinko stroke pa naj bi se skrivalo slabo delo ali nedelo.

Če je celotna stroka, tako tožilska kot sodniška, celo državni svet "tako enotno proti nekim rešitvam, te rešitve očitno niso dovolj dobro pripravljene ali enostavno primerne", mu je odgovorila Kociperova. S takimi posegi "na hitro" v sistemske procesne zakone lahko zelo porušimo delovanje teh sistemov, je posvarila.

Da bi spremembe glede snemanja obravnav, čeprav se javnosti morda zdijo všečne, imele lahko različne vplive na organizacijo vodenja postopka in celo na samo vsebino, je opozoril tudi predstavnik vrhovnega sodišča, pri čemer je kot primer omenil možnost vplivanja na predvidena zaslišanja prič.

Pri takšnih spremembah, je dodal, bi si želel predhodnih poglobljenih razprav in analiz. Kot prenagljen ukrep je označil tudi predlagane spremembe pri kaznovalnem nalogu.

Odbor je namreč danes sprejel dopolnilo, ki postopek za izdajo kaznovalnega naloga širi tudi na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen do pet let zapora. A zakonodajno-pravna služba je že opozorila, da s tem prihaja do nekaterih neskladnosti ureditve, tako da bodo potrebne nekatere uskladitve.