Slovenski BDP se bo po danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb z novim koronavirusom pa za 9,1 odstotka. Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.
Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 6,4 odstotka oz. po slabšem scenariju 6,9 odstotka, prihodnje leto pa 5,4 oz. 8,1 odstotka. Stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu potrošniških cen naj bi bila letos po obeh scenarijih enoodstotna, prihodnje leto pa dvo- oz. 1,7-odstotna.
Kot so zapisali v OECD, je slovenska vlada sprejela številne fiskalne ukrepe v skupni vrednosti skoraj 4,5 odstotka BDP. Vendar pa je treba za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo.
Pri tem izpostavljajo predvsem preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti in izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že sedaj relativno visok.
Slabo tudi na globalni ravni
Globalno gospodarstvo bo letos zaradi številnih ukrepov, ki so jih države sprejele za zamejitev širjenja pandemije covida-19, beležilo vsaj šestodstotni padec, je medtem ocenila OECD. V primeru hujšega drugega vala pandemije je moč pričakovati 7,6-odstotno krčenje.
Najnovejša napoved OECD kaže, da bo globalno gospodarstvo prihodnje leto okrevalo, rast bruto domačega proizvoda (BDP) pa naj bi dosegla med 2,8 in 5,2 odstotka.
V prejšnji napovedi, objavljeni marca, je OECD gospodarske posledice pandemije napovedovala predvsem za Kitajsko, kjer je novi koronavirus izbruhnil, ne pa še za ostala večja gospodarstva. Zato je marca napoved globalne rasti za letos znižal le za pol odstotne točke na 2,4 odstotka, kar bi sicer predstavljalo najpočasnejši rast po finančni krizi leta 2008.