S 1. junijem 2018 se začne uporabljati novi Gradbeni zakon, v okviru katerega je predvidenih več možnosti legalizacije objektov. Koliko objektov v Sloveniji ni zgrajenih skladno z zakonodajo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) nima. O številu trenutno nelegaliziranih zgradb v državi sklepa le na podlagi podatkov o zadevah, ki jih obravnavajo pristojne inšpekcijske službe. 

Novi zakon tako od omenjenega datuma omogoča začetek postopka legalizacije v rednem postopku pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenje, izrednega postopka legalizacije po prehodnih določbah GZ, legalizacije manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja, legalizacijo »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998 ter legalizacijo po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta. 

Ministrstvo ne vodi evidence o tem, koliko objektov je bilo v zadnjem času legaliziranih in na podlagi kakšnih utemeljitev. "Izvajanje upravnih izvršb inšpekcijskih odločb po drugi osebi gradbena inšpekcija opravlja skladno z zakonodajo in prioritetami dela gradbene inšpekcije v izvršilnih postopkih in vrstnim redom pri izvršbah (ne preverjajo pa pogojev ali je objekt mogoče legalizirati)."

Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je leta 2017 prejela 3.403 prijav. Po uradni dolžnosti je bilo v letu 2017 uvedenih 5.567 postopkov, od tega jih je bilo 4.750 inšpekcijskih in 432 prekrškovnih postopkov, 385 drugih splošnih postopkov pa se je nanašalo na delovanje gradbene inšpekcije. Gradbena inšpekcija je imela 31. decembra 2017 odprtih 12.101 zadev, od katerih je 10.403 upravnih gradbenih, 418 prekrškovnih in 1.280 drugih splošnih zadev.

Novi zakon V katerih primerih boste lahko legalizirali črno gradnjo

Slabih 2000 odločb o odstranitvi objekta oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja

Gradbena inšpekcija je imela torej 31. decembra 2017 v reševanju 10.403 upravnih inšpekcijskih zadev. V 3.517 zadevah je bila izdana inšpekcijska odločba po 152. členu ZGO-1 (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji – odstranitev objekta/vzpostavitev v prejšnje stanje). Med temi zadevami je 2.215 zadev z uvedenim izvršilnim postopkom, saj je bil že izdan sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi. Od tega je v 1.903 zadevah izdan sklep o dovolitvi izvršbe izvršljiv in pravnomočen. To pomeni, da v teh primerih zavezanci nimajo več na voljo rednih pravnih sredstev.

Inšpekcijski zavezanci kljub uvedenemu izvršilnemu postopku niso izvršili določb iz inšpekcijskih odločb, zato morajo gradbeni inšpektorji glede na predvideni način izvršbe (izvršba po drugi osebi, izvršba s prisilo) izvršiti tudi to. Gradbeni inšpektorji imajo zavedeno tudi 4.901 upravno zadevo, v kateri teče ugotovitveni postopek oz. v teh zadevah še ni bilo odločeno. 

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v 293. členu določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec,  ali če upravičenec zahtevo umakne oziroma če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Izvršba se zaradi samega dejstva izvedene legalizacije ne ustavlja, možnost legalizacije pa pri teh objektih ostaja in ni izključena, pojasnjujejo na ministrstvu. 

Foto: Žurnal24 Gradnja novega doma

Pospešili postopke

Gradbena inšpekcija je vzpostavila pregleden in poenoten sistem razvrščanja in določanja prioritet pri izvajanju izvršb inšpekcijskih določb po drugi osebi, ki zagotavlja učinkovitejše delovanje gradbene inšpekcije poenoteno glede na pomembnost po celi Sloveniji. Izvršilne postopke so pospešili tudi z izdajanjem sklepov o založitvi sredstev za kritje stroškov izvršbe o drugi osebi. Na ta način so povečali število izvršb po prvi osebi, torej s strani samih inšpekcijskih zavezancev. 

Pri izvršilnih postopkih imajo prednost zadeve, pri katerih so upravni akti pravnomočni. ZUP posebej ureja ukrepanje v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, ki so podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. V takšnih primerih so izvršbe potekale prioritetno. 

Ministrstvo se je z namenom ozaveščanja in informiranja javnosti odločilo za radijsko kampanjo. Poslušalce tako obveščajo o šestih različnih vsebinah, ki spadajo v njihovo pristojnost, in sicer 
- nedovoljeno kurjenje odpadkov v malih kurilnih napravah in posledično ogrožanje zdravja ljudi in okolja;
- projekt Sobivamo - Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših; 
- zmanjševanje uporabe plastičnih nosilnih vrečk; 
- pridobitev vseh potrebnih dokumentov za lastne objekte; 
- divja odlagališča v naravi; 
- hrana ni odpadek. 
Kampanja, v skupni vrednosti 13.110 EUR (brez DDV), se izvaja šest mesecev, od konca januarja do konca julija letos. 

dezurni@zurnal24.si