V sklopu projekta Glas generacije smo se o sreči pri šolarjih pogovarjali s socialno delavko na Osnovni Šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici Lilijano Sulič, ki je v šolstvu zaposlena 29 let. Pravi, da ji je najlepše pri srcu, ko nekoga osreči in mu pomaga najti pot iz stiske. Dodaja, da je včasih potrebno zelo malo, pogosto je dovolj, da otroku ponudi pogovor in ga posluša.
Na šoli imajo mnogo projektov, kjer otroci pomagajo drugim in skrbijo eden za drugega in s skupnimi močmi zbirajo sredstva za socialno najšibkejše učence. Eden od uspešnejših projektrov je tržnica ''Meni je premajhno, tebi bo prav.'', kjer učenci prinesejo obleke, ki so jim premajhne in vzamejo nekaj, kar jim je prav. "Organiziramo jo jeseni in spomladi. Žal je lani v spomladanskem času in letos jeseni nismo organizirali. Opažamo, da prihaja vedno več staršev po obleke za svoje otroke. Vemo, da otroci hitro rastejo in marsikatera obleka izgleda popolnoma nova," pojasnjuje Lilijana.
Lansko jesen so istočasno s tržnico zbirali tudi igrače: "Naš namen je bil, da ima učenec igračo eno leto doma, nato jo prinese nazaj in vzame katero drugo. Otroci se igrač naveličajo in vedno so jim všeč tiste, ki niso njihove. Tudi to smo morali letos prekiniti." Omenila je tudi akcijo Otrok – Otroku, kjer otroci zbirajo šolske potrebščine za vrstnike, ki jih potrebujejo. Te akcije ne organizirajo vsako leto, saj se nabere veliko šolskih potrebščin. Ko jih začne primanjkovati, pa akcijo ponovijo.
Praznična tržnica poteka v sklopu s prireditvijo za starše: "Na tržnici ponujamo izdelke za prostovoljne prispevke. Izdelke izdelajo učenci. Zbran denar nakažemo na račun Šolskega sklada, ki skrbi tako za tiste družine, ki pomoč potrebujejo, kot tudi za tiste družine, ki si nadstandarda, kot so šole v naravi, razne ekskurzije, ne morejo privoščiti." Za isti namen zbirajo sredstva tudi v sklopu humanitarne prireditve KLJUČ ZA UPANJE, kjer učenci sodelujejo kot nastopajoči, prostovoljci pa pomagajo pri promociji, pripravi, izvedbi in pospravljanju.
"Imamo tudi osnovnošolce prostovoljce, srednješolce prostovoljce, študente, včasih kakšno brezposelno in pa tudi upokojeno prostovoljko, ki pomagajo na različnih področjih," še pravi Lilijana Sulič. Poleg že naštetih nudijo prostovoljci v razmerah brez koronavirusa tudi učno pomoč, urejanje zvezkov, pisanje domače naloge, pogovor, obiskujejo varovance v Domu upokojencev Nova Gorica , izvajajo bralne urice, predstavljanje šole na različnih prireditvah in festivalih.
Žal je zaradi novega koronavirusa veliko dejavnosti odpadlo, varovancev v Domu upokojencev pa ne obiskujejo že tri leta tudi zaradi gripe pred koronavirusom, si pa učenci tega po besedah socialne delavke zelo želijo.
Pri projektu Glas generacije so z veseljem sodelovali tudi učenci Osnovne šole Milojke Štrukelj in za stanovalce doma starejših občanov narisali sliice, ki jih bodo v svoje sobe prejeli v času pandemije.
Ker je čas, da v teh novih razmerah skupaj poiščemo čim več razlogov za srečo, osrečimo sebe in svoje najbižje, na Žurnalu24.si in forumski platformi Med.Over.Net v oktobru združujemo projekta Glas generacije in Ustavi.se s sloganom: “Ko osrečim tebe, osrečim sebe.” V oktobru bomo z vami delili konkretne nasvete za srečnejše življenje, o sreči bomo spregovorili s strokovnjaki in ambasadorji projekta, obenem bomo poudarjali pomen medgeneracijskega povezovanja in dobrih medosebnih odnosov. Projektu lahko sledite TUKAJ.
Opažate, da so otroci srečni, ko sodelujejo pri projektih in prireditvah, ki jih imate na šoli? Kako se počutijo, ko sodelujejo in pomagajo?
Ne samo, da radi sodelujejo in so srečni, ampak tudi prispevajo svoje dobre ideje in so pri izvedbah zelo iznajdljivi. Veste, otroci radi delajo, samo možnost jim moramo dati.
Kako uspešni so takšni projekti?
Vsi našteti projekti so zelo uspešni in smo z izvedbami zelo zadovoljni.
Spomladanska pandemija nam je onemogočila izpeljavo prireditve Ključ za upanje. To posledično pomeni manj denarja v šolskem skladu in manj sredstev za pomoč učencem. Tudi spomladanske tržnice' 'Meni je premajhno, tebi bo prav.'' Nismo izpeljali. Veliko prostovoljnega dela je odpadlo. Uspelo nam je izpeljati nekaj pomoči preko računalnikov.
V novembru bosta odpadli jesenska tržnica in Praznična tržnica. To pomeni, da starši in otroci ne morejo dobiti oblačil, ki bi jih lahko in šolski sklad bo ponovno brez prispevkov. Na srečo sedaj odpadejo tudi Šole v naravi. V kolikor jih bomo izpeljali v spomladanskem času, se zna zgoditi, da ne bo dovolj denarja za vse pomoči. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Trenutno odpade prostovoljno delo.
Kako se želja pri otrocih - pomagati drugim - razlikuje danes in kako na začetku vaše službene poti?
Ko smo začeli z akcijami, so imeli učenci več časa in smo ogromno dejavnosti izpeljali po pouku – to je bil še čas osemletke. Danes so učenci dlje časa pri pouku, takoj po šoli imajo razne treninge, pa vseeno najdejo čas, da sodelujejo pri različnih dejavnostih kot prostovoljci. Razlika je v tem: pred leti sem imela krožek eno uro tedensko, sedaj se dobivam z učenci tako, da njim prilagodim urnik.
Kaj otroke po vaši oceni najbolj osrečuje? Kdaj so najbolj srečni?
Učenci so najbolj srečni, ko delajo. Veliko jim pomeni, da starejši učijo mlajše, kako in kaj naj delajo kot prostovoljci.
Kako se to razlikuje danes in 15 let nazaj?
Danes jih učim, da so sposobni narediti vse, kar jim naročim. Petnajst let nazaj to ni bilo potrebno, saj so veliko opravil delali tudi doma.
Menite, da otroci dandanes doma opravljajo premalo opravil? Zakaj je temu tako in kakšen je vaš nasvet staršem iz tega vidika? Je morda zato kriva tudi preobremenjenost s šolo?
Veliko učencev doma nima nikakršnih obveznosti. Njihova glavna skrb je šolsko delo in treningi. Brez obveznosti doma in vztrajanju pri izpolnjevanju le teh, težko otroku privzgojimo delovne navade. Vedeti moramo, da delovne navade preidejo v učne navade. Starši me velikokrat sprašujejo kaj lahko otrok doma naredi: odnašanje smeti, pospravljanje posode iz pomivalnega stroja, sesanje, brisanje prahu, skrb za družinskega ljubljenčka, pripravljanje mize pred obrokom, za seboj pospravi… Pomembno je, da je naloga primerna otrokovi starosti in da je namesto njega ne opravimo.
Med pandemijo so bili številni otroci žalostni, da niso hodili v šolo ... Zakaj po vaši oceni, kaj jih v šoli najbolj razveseljuje?
Njihovo največje veselje v šoli je druženje. Najbolj priljubljeni so odmori.
Po nekaterih raziskavah, pa so bili otroci v času pandemije pod manjšim stresom, ki ga povzroča šola. Zakaj je po vaši oceni tako?
Stres je sestavni del zdravega razvoja vsakega človeka. Je prirojen program telesnega prilagajanja novim okoliščinam in spremembam, ki jih doživljamo kot ogrožujoče. Katere situacije občutimo kot stresne in kako se nanje odzivamo, je odvisno od človekovih izkušenj. Pri nekaterih lahko stresne okoliščine povzročijo občutek nemoči, za druge to pomeni le oviro, ki jo je treba premagati.
V času pandemije so bili učenci v domačem okolju, kjer se počutijo varne. Šola ni domače okolje, obstaja veliko možnosti za doživljanje sprememb in soočanje z novimi okoliščinami.
Kakšne posledice bo imelo po vaši oceni spomladansko in zdaj vnovično zapiranje šol za otrokovo osebnostno rast, na njihovo srečo, na njihovo življenje na sploh?
Vsak bo to doživel po svoje. Nekateri bodo postali bolj samostojni in odgovorni. Spet drugi bolj ležerni. Vsaka življenjska situacija ima dobre in slabe strani.
Katera je tista dobra stran, ki jo otroci lahko odnesejo od zaprtja?
Vsak otrok si prilagodi šolanje svojemu ritmu. Ima več časa za opravljanje svojih nalog in posledično je lahko znanje boljše. V kolikor ne zna in staršev ni doma, mora poklicati sošolca, ki mu bo pomagal – tudi to je solidarnost, če se bo ta sošolec odzval.
Kakšen je vaš nasvet staršem - kako lahko najbolje osrečijo svojega otroka?
Dovolite otroku, da samostojno opravlja svoje delo za šolo in mu pomagajte samo v primeru, če nekaj ne zna. Vemo, da bo to vzelo več časa, vendar bo otrok bolj zadovoljen s svojim delom in bo doživel pozitivno potrditev, da zmore.
Zavedati se moramo, da je računalnik v tem času orodje za delo, ki ga otrok uporablja za potrebe šolanja na domu, ampak to ne pomeni, da mora biti pred prižganim ekranom cel dan. Poskrbite, da bo otrok dovolj na svežem zraku, pa čeprav pada dež.
Posvetite svojemu otroku nekaj minut na dan. Te minute naj ne bodo vezane na šolo. Naj bodo samo vaše.
Kaj pa zdaj v času koronavirusa, ko se nekateri že, nekateri pa bodo morda spet doma? Kaj lahko naredijo starši, da bodo otroci srečnejši, kakšen je vaš nasvet?
Otrok rabi meje, strukturo, urnik, tudi njemu bo tako lažje. Zjutraj naj vstane ob uri, kot da bi šel v šolo. Se uredi, si pripravi zajtrk, ga poje in šele nato priklopi računalnik. Nato sledi šolskemu delu. Po končanem pouku si lahko vzame odmor – sprostitveni del ali pa takoj napiše nalogo. V kolikor si vzame odmor lahko nalogo napiše kasneje. Popoldan naj ima čas za učenje. Zvečer naj čas preživi v krogu družine.
Otrok naj ima konstantne navade, saj ga bodo le te pripeljale v neko rutino. Starši otroku ponudite pomoč, če česa ne razume, sicer pa pustimo, da dela sam. S tem mu tudi pokažemo, da mu zaupamo in mu privzgajamo samostojnost in odgovornost.
anja.scuka@zurnal24.si