Leta 2010 ste ustanovili žensko detektivsko agencijo. V čem so ženske detektivke drugačne ali boljše od moških detektivov?

Detektivsko dejavnost opravljam od leta 2006, s kolegico sva želeli narediti korak naprej in to
agencijo ustanovili, ker sva menili, da je potrebno dati poudarek ženski noti. Ženske imamo
drugačen pristop tudi do detektivskega dela kot moški, imamo noto družbene odgovornosti,
preudarnosti, zavzetosti, vztrajnosti, intuitivnosti, potrpežljivosti, previdnosti in pronicljivosti, bolj
mehko pristopamo kot moški kolegi. Tako smo se odločile, da poudarimo to noto, da izpostavimo,
v čem smo drugačne. Kasneje so se pridružili še moški kolegi in sedaj smo združeni pod
Detektivsko varnostno agencijo, katere kolektiv je mešan.

Se je odločitev, da izpotavite žensko noto,  izkazala za pravilno?

Izkazala se je kot prava odločitev. Veliko ljudi, ki pride v agencijo pravi, da želi detektivko. Ljudje se ženski velikokrat lažje zaupajo. Seveda je to odvisno od primera do primera, oziroma, ali se
rešuje situacijo za podjetje ali gre za kakšno privatno težavo. Če gre za to drugo, zagotovo lažje o svojih osebnih problemih, partnerskih težavah, težavah z otroci, ipd., spregovorijo z žensko.

Kateri primeri s katerimi se ukvarjate kot detektivka so najbolj v porastu?

Foto: Saša Despot Bernarda Škrabar Že nekaj časa opažamo trend porasta notranjih kraj v podjetjih in disciplinskih kršitev v podjetjih.
Preiskave notranjih kraj zahtevajo občasno manjša, v večini pa srednja in večja podjetja. Gre za
primere, ko v podjetju zaznajo, da se nekaj dogaja, da se pojavijo manki, da so slaba inventurna
stanja. Podjetja lahko že imajo krog osumljenih ali pa sploh nimajo občutka, kaj bi se lahko
dogajalo v njihovem kolekivu. Ker ne vedo, kako naprej, pokličejo nas. Potem se lotimo
preiskave.

Kako poteka konkretno preiskava kraje v podjetju?

Preiskave v podjetjih se razlikujejo od primera do primera. Vsaka preiskava se ponavadi prične s
sestankom, kjer se opravi razgovor, da se zberejo potrebne informacije za analiziranje in
preiskovanje. Podjetje nas mora pooblastiti, da za njih opravimo določeno preiskavo, nato sledijo
ogledi, predajo nam potrebno dokumentacijo, zbiranje informacij, razgovori, analiziranje,
rekonstrukcije in tako preiskavo pripeljemo do konca. V kolikor smo med preiskavo opazili, da je
bilo storjeno kaznivo dejane, katero se preganja po uradni dolžnosti, o tem obveščamo tudi
policijo.

Tudi prisluškujete?

Prisluškovanje je prepovedano. To so prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih za določena kazniva dejanja in pod posebnimi pogoji lahko izvajajo državni organi. Detektivi te pravice nimamo. Se pa
pogosto dogaja, da nas stranke najamejo, da jim pomagamo odkriti prisluškovalne naprave. Opravljamo tako imenovane protislušne preglede.

Kako se preiskave kraj v podjetih ponavadi razpletejo? Je sum ponavadi upravičen?

Je. Kjer je ogenj, je tudi dim. V kolikor so v podjetju z nekimi pokazatelji ugotovili odstopanja od
normalnega (mako, inventura, govorice, ipd.) je tudi sum upravičen. Storilca v večini primerov
odkrijemo. Ukrepi za storilca so različni in odvisni od naročnika. V kolikor pa pri preiskavi
odkrijemo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katero se preganja po uradni dolžnosti pa smo
dolžni podati kazensko ovadbo.

Kaj zaposleni kradejo v podjetjih?

Človeški pohlep nima meja. Zaposleni v podjetjih kradejo tako podjetju kot tudi svojim
sodelavcem. Od bolj minornih zadev so še vedno privlačne garderobne omarice, ljudje še vedno
kradejo iz njih. Drugače pa kradejo proizvode, ki jih podjetje proizvaja, inventar podjetja, orodja,
stroje, naprave, surovine, polizdelke. Seveda pa je daleč najboljše blago za krajo denar, katerega
zaposleni ukradejo neposredno ali posredno. Neposredne kraje denarja se vršijo iz blagajn,
trezorjev, denarnic sodelavcev, zbiralnikov, ipd. Pri posrednih krajah denarja pa se dogajajo razne
goljufije, lažna prikazovanja potnih stroškov, zavajanja, ipd. Foto: Saša Despot Bernarda Škrabar

Zakaj je kraj in goljufij v podjetjih vedno več?

Na to vpliva več dejavnikov, gotovo je pomemben vzgled države. Res je, da mi lovimo male ribe,
glede velikih pa vemo, kaj se dogaja, kako se na veliko utaja, kako daleč se je državo pripeljalo in
izčrpalo. Revščina in ubobožanje ljudi sta na drugi strani vse večja. Ljudje vidijo on krade, zakaj
ne bi še jaz, itak imam malo plačo. Goljufij pri potnih stroških je veliko, največ dela bi gotovo imeli v javnem sektorju pa tam delamo najmanj.

Kakšno je povpraševanje glede delavcev, ki so na bolniški? Kako nadzirate ljudi, ki so na bolniški?

Nadzor med bolniškim dopustom je klasična detektivska storitev, tega res veliko delamo, na
tedenski ravni.Kar se tiče bolniškega dopusta gre za dve zadevi: ena je kontrola, ko gremo na dom in opravimo pogovor z osebo. Če je ni doma, ji pustimo naznanilo, da nas pokliče in pojasni, kje je bila. Seveda pridobimo navodila za zdravljenje oziroma bolniški red, da vemo, ali ima oseba, ki je na bolniški, predpisano mirovanje in počivanje ali ima morda priporočene izhode, sprehode, morda plavanje ...
Druga zadeva pa je nadzor. Zanj se delodajalci večinoma odločijo, ko že razpolagajo z
nekim sumom, torej jim je že nekdo povedal ali so delavca videli, da se ukvarja z neko drugo
pridobitno dejavnostjo, hodi okoli ... Med nadzorom spremljamo gibanje in zbiramo dokazno
gradivo o kršitvah. Kar se tiče kontrol, jih za precej podjetij delamo sistematično, to pomeni, da ni nekega suma, pač pa podjetje pošlje seznam delavcev, ki so na bolniškem dopustu in mi opravimo kontrolo. Gre za generalno preventivno funkcijo. Ker zaposleni vedo, da podjetje naroča kontrole, se absentizem zmanjša.
Kar se tiče nadzorov, ko torej obstaja sum, da zaposleni zlorablja bolniško, se ponavadi izkaže, daje sum delodajalca upravičen. Ponavadi se izkaže, da med bolniško delajo na črno kje drugje,
dostikrat pa gredo tudi pozimi na smučanje, poleti na morje, ker recimo ne dobijo dopusta in
potem za to izkoristijo bolniško. Naše stranke so predvsem manjša, srednja in večja zasebn
podjetja.
Podobno kot bolniški dopust, kontroliramo tudi prisotnost alkohola in drog. Nekatera podjetja se
za tak nadzor odločajo recimo na kvartal. Zaradi zavedanja, da so lahko kontrolirani kadarkoli, se
uporaba alkohola v podjetju zmanjša. Veliko več testiramo na alkohol kot pa na droge. Alkohol je
velik slovensksi problem, ne glede na to, da je službe težko najt, se ljudjem ne držijo nazaj.

Lovite pa tudi nezveste partnerje.

Foto: Saša Despot Bernarda Škrabar Ja, to je za naše delo nek stereotip, ko se človeku predstavim in povem, kaj delam, jih vsaj 95
odstotkov reče: ja, vi pa može in žene sledite. To seveda ni res, naš poudarek je drugje, se pa
pojavijo povpraševanja tudi po tem. Gre pa za precej več kot samo poizvedovanje, ali nekdo skačečez plot. Ko nezvestobo dokažemo, gre za resne zadeve, od delitve premoženja, skrbništva nad otrokom, preživnino...So pari, ki imajo skupaj podjetja in veliko premoženja in je treba to
premoženje razdeliti. Detektivsko delo ni le pomagati odkriti, da nekoga partner vara pač pa tudi pomagati naprej pri razreševanju situacije, se povezati z odvetnikom in nuditi suport pri nadaljnjih postopkih.

To pomeni, da je detektiv tudi neke vrste svetovalec?

Detektiv smo različni, tako, kot so različni zdravniki, pravniki itn. Če pa detektiv želi svojim
strankam podati dodano vrednost, mora biti tudi zelo dober svetovalec. Taki osebni primeri so
najtejži, veliko lažje je rešiti problem v podjetju, kjer niso vpletena čustva v takšni meri, kot pri
zasebnih težavah. Zelo pomembno je imeti izkušnje, da človeku dejansko lahko pomagaš.

Kako potem izvajate nadzor, greste na teren?

Gremo na teren in zberemo dokazno gradivo.

Kako se odzove stranka, ko prinesete dokazni material, oziroma, ko ji pokažete dokaze, da jo partner vara?

Različno, vsaka oseba drugače, vsa palate čustev, od jeze, besa, agresije, depresije, žalosti in vsevmes.

Kdaj ljudje posumijo, da jih partner vara? Sprejmete vsako stranko?

Običajno pridejo ljudje, ki že imajo dokaj utelmeljene sume, ponavadi torej gre samo za to, da se
zbere dokazno gradivo. Ne sprejmemo vsake stranke, precej jih tudi zavrnemo. V agencijo pridejo
razno razno ljubosumni ljudje, najdejo se tudi kakšni, ki bi radi vedeli kaj o kakšni drugi osebi iz
radovednosti, bi preverjali svoje ljubimce in ljubice, bi prisluškovali, zalezovali, skatka
neupravičeno posegali v zasebnost druge osebe. Take zadeve seveda zavrnemo. Foto: Saša Despot Bernarda Škrabar

Kdaj se starši odločijo za nadzor nad otroki? Ko so zadeve že ušle izpod nadzora?

Običajno takrat, ko je situacija že krizna in je otrok zabredel v droge, je problematičen, neobvladljiv, začne pešat v šoli, jo celo pusti...V večini primerov gremo na teren, kjer zberemo informacije, otroka tudi opazujemo, kaj počne, s kom se druži, kam zahaja, ipd.

Za koliko stare otroke gre?

Od devet, deset let, do polnoletnosti. Potrebno je upoštevati tudi, kakšen karakter je otrok in na
podlagi tega razmišljat, kako pomagat. Otrokom, starim do 13 let bo, ko bomo opravili razgovor,
dalo misliti. Če je otrok starejši pa vse druge stvari niso pomagale, je tudi to vprašljivo.

Otroci ogromno časa preživijo na računalnikih ...

Tukaj je malo teže,na računalnik je možno inštalirat nek sledilec, če gre za domači računalnik in
mladoletnega otroka. Sicer pa je smiselno starše osvestiti, da se blokirajo določene spletne strani.
Na spletu je dosegljivo vse in marsikaj seveda ni primerno za otroke. Tako šola kot starši bi
morali na to dati več poudarka.

Nedavno smo dobili policijsko poročilo o 12 letnem otroku, ki je preprodajal drogo.

Tudi mi smo imeli podoben primer, vendar ne v smislu, da jo preprodaja ampak so ga nagovarjali
k temu. Včasih so se otroci srečali z drogami šele v srednjih šolah, sedaj je to že dolgo prisotno že po osnovnih šolah in starostna meja se vztrajno zmanjšuje.

Iščete tudi pogrešane in skrite. Zakaj ljudje izginejo?

Imamo precej primerov, ko osebe izginejo oziroma se skrijejo. Vzrokov, da se osebe skrijejo je
več, od tega, da se oseba skrije upniku, do tega, da zamenja okolje zaradi svoje preteklosti.
Nekateri odidejo v tujino, večinoma pa se oseba preseli.

Kako tako osebo najdete?

O osebi, ki je skrita se zbere čim več informacij, naredi se celostna analiza za nazaj, pošljejo se
poizvedbe, za zbiranje informacij se uporabijo specialni iskalniki in baze podatkov, poiščejo se
sorodniki, starši, prijatelji, partnerji in s pomočjo zbranih informacij se skuša locirati skrivališče te
osebe. Je pa seveda vsak primer različen.

Delate v paru?

Delo v paru je seveda priporočljivo in če je le možno delamo v paru. Delo v paru se posebej dobro
izkaže pri opravljanju razgovorov, kjer pa je pomembno, da je par uigran, saj poznamo različne
tehnike opravljanja razgovorov in takšen par, ki vodi razgovor mora točno vedeti, kaj počne.
Vedno pa se dela v paru oziroma z več detektivi, ko gre za nadzor na terenu, saj le tako lahko
naročniku zagotovimo profesionalno storitev. Da bi nadzor na terenun opravljal le en sam detektiv,
je neprofesionalno. Foto: Saša Despot Bernarda Škrabar

Ko gledamo detektivske filme, so zasebni detektivi velikokrat v prednosti pred policijo.

Z določenimi v policiji dobro sodelujemo, smo imeli primere, ki smo jih s pomočjo skupnega
aganžmaja prej pripeljali do konca. Mi imamo svoje metode, policija pa ima svoje. Za policijo stoji
celotni državni aparat, imajo tudi baze podatkov do katerih lahko hitreje dostopajo. Tukaj so oni v
prednosti.

Imate tudi poligraf. Lahko na njem testirate vsakogar?

Glede poligrafa je tako, da se mora testiranec s poligrafskim testiranjem strinjati, prisilit se ne smenikogar. Pomembno je vedeti, da je poligraf prvenstveno namenjen za zaščito nedolžnih.

Kako siguren je poligraf?

Med 86 do 99 odstotki.

Koliko je preverjanj kandidatov pred zaposlitvijo?

Premalo. Pogosto se izkaže, ko v podjetjih rešujemo notranje karaje ali goljufije, da so storilci
zaposleni, kateri so zaposleni krajši čas in imajo že policijsko kartoteko. Do takšnih problemov
nebi prihajalo, če bi delodajalci izvedli osnovna varnostna preverjanja kandidatov za zaposlitev.
Mislim, da bi preverke v srednjem in vodilnem managementu morale biti, če že ne preverke pa
vsaj poglobljeni psihološki testi, ki bi pokazali, ali je oseba primerna za to delovno mestro.
Zaenkrat tovrstne preverke pri nas naročajo predvsem podjetja, ki so v tuji lasti.

Imate dovoljenje za nošenje orožja?

Imam, imam varnostno orožje, vendar nisem v desetih letih nesla pištole nikoli s sabo v službo, je
v sefu.So bili razno razni nasilni dogodki, pri svojem delu moramo namreč komunicirati z najvišjimi
funkcionarji, kakor tudi z brezdomci, narkomani, prestopniki. Vsega je, sem že tudi bežala. Tudi
grozili so mi. Nasilnež, ki sem mu vročila vabilo na sodišče, mi je še dva dni sledil z avtom. Če bi
me dobil na samem, vem, da se ne bi dobro izteklo. Če bi iz te perspektive gledal na naše delo v
smislu, kaj se ti lahko vse zgodi, potem bi si premislil in šel delati kaj manj stresnega. So stresne
situacije, vendar, da bi človek, ki bi zaradi tega nosil pištolo, bil še bolj na udaru. Detektiv mora
biti sposoben take zadeve rešiti verbalno ali se umakniti. Kominikativnost je izjemnega pomena.

Vaš vzrornik?

Moj vzornik je detektiv, Allan Pinkerton. Je eden najbolj znanih detektivov v svetu, Škot, ki je
detektivsko kariero razvil v Ameriki, varoval je tudi Lincolna. Že leta 1856 , ko ženske niso imele
niti volilne parvice in niso delale v policiji, je zaposlil prvo žensko in nato znotraj agencije
ustanovil ženski urad, saj je ugotovil, da imajo ženske detektivke veliko prednosti. Bil je izjemen,
poseben, šel je svojo pot in bil predan detektivskemu delu, napisal je kar nekaj knjig, zagovarjal je
etičnost in moralo.

Kakšen je vaš delavnik in zaslužek?

Zelo različen. Običajno je tako, da si nekaj lahko okvirno planiraš, vendra je to zelo nezanesljivo.
Zgodi se lahko en telefonski klic, in je treba iti na drug konec Slovenije in se lahko vrneš šele
naslednji dan...Skratka, ves čas moraš biti dosegljiv.
Plačilo je odvisno, koliko si priden. Priporočena cena za uro dela s strani detektivske zbornice je
70 evrov, plus ddv in kilometrina, cene na trgu pa se gibljejo med 50 in 70 evri.

Imate družino?

Imam, vendar pa je to zelo težko je usklajevat, zaradi predanosti temu poklicu. Detektiv biti ne
pomeni, da greš domov in to več nisi.

Kje boste imeli v prihodnje največ dela?

Po mojem bo trend šel v smeri goljufij v podjetjih. Imamo porast zahtevkov, velikokrat pa se
zgodi, da ugotovitve predamo naprej, nato pa se vse zelo počasi odvija. Pozna se, da je policija
podhranjena, da o delu sodišč ne govorim.