Ker je družinski zakonik na referendumu padel, mnenja si lahko preberete na tej povezavi, državni zbor (DZ) leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu, pojasnjujeta pravnika Rajko Pirnat in Miro Cerar. Tako namreč določata zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter ustava.

Kljub temu bi bilo po Pirnatovem mnenju mogoče sprejeti rešitev, s katero bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča, ki bi zakonodajalcu naložila, da mora partnerjem v istospolni skupnosti omogočiti enake medsebojne pravice, kot jih imajo zakonci v zakonski zvezi (medsebojno dedovanje in podobno). Določbe, ki bi odpravile omenjeno neskladje z ustavo, je namreč DZ zapisal v družinski zakonik, ki pa je zdaj na referendumu padel.

Treba je urediti pravice istospolnih

Kot posebej neprimerne v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije ocenjujejo nastope nekaterih posameznikov v referendumski kampanji, ki so pri nasprotovanju zakoniku izražali svoja osebna stališča, a se pri tem sklicevali na psihološko stroko. "Ob tem niso zastopali nobenega od psiholoških strokovnih združenj, temveč svoja osebna prepričanja," je dejala predsednica zbornice Sana Čoderl.

Referendumska odločitev je prav tako onemogočila učinkovitejšo sistemsko ureditev strokovne podpore in pravne zaščite družinam, ki v določenem obdobju ne morejo več zagotavljati ustreznih razmer za razvoj otrok, ki živijo v njih, opozarjajo v zbornici.

"Pred zakonom bi bile potrebne raziskave"

Psiholog in psihoterapevt Bogdan Žorž opozarja, da je prednostna naloga vlade "zakonsko urediti pravice za istospolne pare, ki so zdaj pomanjkljivo urejene". Že med kampanjo je opozoril na odsotnost ustrezne raziskave, želi si, da bi vlada naročila izdelavo večdisciplinarne študije o učinkih zdaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. "Šele potem naj se loti tako pomembnega zakona, kot je družinski zakonik," je dejal.