V tem mesecu Adria Airways začenja z leti na sedem novih destinacij (Sofija, Bukarešta, Ženeva, Hamburg, Düsseldorf, Dubrovnik in Brač). Ste zadovoljni z začetnim povpraševanjem in prodajo?
Zaznali smo potrebo po letih iz Ljubljane kot tudi v Ljubljano, še posebej na linijah iz Düsseldorfa in Hamburga ter Ženeve. Iz Ljubljane pa zaznavamo veliko povpraševanje za lete v Sofijo in Bukarešto. To nas navdaja s samozavestjo, da je bil to pravi trenutek za širitev in deloma smo zadovoljni.
Na podlagi česa ste odločili prav za teh sedem destinacij? Kako to, da Adrie Airways ne zanima zahodna Evropa? Večkrat se med željami potnikom omenjajo tudi linije do Barcelone, Madrida …
Najprej naj povem, da nas zelo zanima zahodna Evropa …
Za določanje novih destinacij uporabljamo sofisticirane podatkovne analize in poslušamo želje trga, po čem so potrebe in kje lahko odpremo dobičkonosne linije. S tem pristopom smo se odločili tudi za sedem destinacij, ki smo jih zdaj odprli. Redno sicer slišim želje, da bi imeli direktne lete na Iberski polotok ali v Italijo, Rim, Torino, Milano … Destinacije preverjamo redno, a zaenkrat smo se odločili za druge destinacije, na zahodu za Ženevo, Hamburg in Düsseldorf.
Pred dobrim mesecem smo svoji floti dodali dve letali CRJ 900, tretje bomo dodali v maju. Naša flota se bo tako iz devetih letal Bombardier CRJ povečala na dvanajst, poleg tega imamo še tri letala Airbus A319. Naša flota bo tako od začetka maja sestavljena iz 15 letal. Na novih progah bomo večino uporabljali manjša letala, sedemdesetsedežna CRJ 700ER, saj gre za nove linije.
Spraševali ste tudi o letalih Saab … Še vedno gre za letala, ki družbo zanimajo. Menimo, da bi bila letala Saab dobra dopolnitev naše flote, a zaenkrat jih še ne moremo dobiti. Najprej se morajo zgoditi določene stvari, če pa bo priložnost, bomo zagotovo vzeli ta letala v obratovanje.
Letala Saab 2000 hčerinske družbe Adria Airways Switzerland, ki je končala v stečaju, so sicer parkirana na Brniku, a ker je švicarska družba še v stečajnih postopkih, ter domnevno tudi po drobnogledom švicarskih tožilcev, letala ostajajo prizemljena.
V zadnjem času je precej polemik tudi glede posojanja letal Adrie Airways drugim letalskim družbam in podjetjem, sami pa nato najemate letala drugih letalskih družb, kot je na primer Carpatair. Lahko kaj več poveste o tej strategiji?
V Adrii Airways smo identificirali tri ključne stebre poslovanja. Prvi steber temelji na 25 destinacijah, kamor letimo. Gre za najmočnejši steber, ki tudi zbuja zaupanje trga. Pri drugem stebru gre za čarterske lete – letos imamo 17 destinacij, na katere izvajamo čarterske lete, od Egipta do Grčije. Pri tretjem stebru, ki se vse bolj razvija, gre za, kar vi imenujete najemanje oziroma čemur mi pravimo ACMI operacije oziroma najem po urni postavki (pri takšni vrsti najemanja letalska družba zagotovi letalo, posadko, vzdrževanje in zavarovanje, op. a.). Zaznali smo ogromno povpraševanje velikih letalskih družb, da močne blagovne znamke, kot je Adria Airways, izvajajo njihove prevoze.
Zaradi rasti, ki jo imamo v vseh treh stebrih poslovanja, vseh letov nismo mogli izvesti z lastno floto in zato smo morali najeti dodatne zmogljivosti od drugih letalskih družb. Predno se odločimo za določenega ponudnika, pregledamo njihovo evidenco, varnost in certifikate. Dosegajo najvišje standarde, imajo tudi varnostne certifikate IOSA. Odobrila jih je tudi Lufthansa, s katero uporabljamo skupno oznako letov.
Tudi sam sem letel z njimi - pogosto letim z Adrio, kot si lahko predstavljate - in lahko povem, da nudijo zanesljive usluge in da so na krovu zelo profesionalni.
Če se ne motim, je Adria v prvem četrtletju zabeležila 10,3 odstotno rast potnikov kot v enakem obdobju lani. Ste zadovoljni?
Kot sem že omenil, nisem nikoli zadovoljen, a trend je pozitiven. V prvem četrtletju smo dosegli dvomestno številko rasti, zaradi česar sem ponosen na ekipo, ki je to dosegla, a naši cilji so še višji. Rast smo dosegali na naših starih linijah, kot so Frankfurt, München in Bruselj, a tudi ena od naših zadnjih destinacij, Kijev, kamor smo začeli leteti pozimi, se razvija zelo lepo. Kar pomeni, da imamo pravi produkt za trg.
Nedavno smo prestavili posebno ponudbo za študente in starejše, za katero menimo, da je komplementarna ostalim produktom, ki jih že ponujamo.
Vas skrbi regionalna konkurenca? Čez nekaj mesecev bo Ljubljana z železnico bolje povezana s Trstom in Benetkami …
Morda bo zvenelo čudno, ampak konkurenca je dobra. Konkurenca nas namreč prisili k razmisleku o našem produktu, kaj imamo, ali imamo prave cene. Vesel sem, ko se to zgodi, saj smo zato močnejši. Kar pa se tiče železniške povezave in drugih letalskih družb, pa skušamo narediti svoje produkte boljše, kot jih ima konkurenca, in zaenkrat mislim, da nam uspeva.
Kaj mislite s tem, ko pravite "boljše"?
Poglejte, na podlagi česa se stranke odločajo, zagotovo pogledajo cene, nato urnik ... Na večino destinacij, kamor letimo, še posebej starejše linije, imamo lete dnevno ali celo več letov dnevno. Potrošniki potrebujejo izbiro, pravi čas ter dobro povezljivost in mislim, da to imamo iz Ljubljane preko Frankfurta in Münchna ter na drugi strani preko Ljubljane na Balkan. Na tem trendu bomo gradili tudi v prihodnje.
Na nekaterih destinacijah Adria tekmuje z nizkocenovnimi letalskimi družbami. Kaj vaša prednost v tej tekmi?
Vse letalske družbe so dojete kot nizkocenovne, saj si moramo vsi prizadevati za najnižjo možno ceno. Ne moremo pa tekmovati z nekom, ki ponuja cene, ki so nižje kot taksi prevoz iz središča Ljubljane do letališča. Lahko pa tekmujemo pri produktu, z izbiro, pri urniku, z načinom delovanja in tukaj mislim, da lahko tekmujemo.
Slovenci pogosto letimo iz letališč v Italiji, Avstriji ali na Hrvaškem. Ali morda obstaja tudi obraten trend? Kdo leti z Adrio?
Mislim, da imamo lepo raznolikost potnikov. Privlačni smo za potnike iz avstrijske Koroške, ki letijo iz Ljubljane, podobno tudi iz Hrvaške in Italije. Na delu parkirišča, ki je namenjeno dolgotrajnejšemu parkiranju, lahko lepo vidite, kakšne raznolikost potnikov imamo. Kaže sicer, da še nismo tam, kjer si želimo, da bi bili, a če bomo delali trdo in skupaj z roko v roki z aerodromom in Slovensko turistično organizacijo (STO), da bi privabili še več potnikov skozi ljubljansko vstopno točko. A sem prepričan, da nam bo uspelo.
Ste zadovoljni s sodelovanjem s Slovensko turistično organizacijo?
Skupaj gremo v pravo smer, nekateri naši strateški trgi se prekrivajo, zato sem zadovoljen. Smo v nenehnem sodelovanju. Imajo dobro vodstvo in podobno vizijo. Nenazadnje smo mi le posrednik, kako pripeljati ljudi v Slovenijo. Če STO in Adria delata z roko v roki, to lahko le koristi Sloveniji in Ljubljani.
Zelo preprosto. Vemo, od kod smo in kje so naše korenine, na kar smo ponosni. Smo slovenski prevoznik in od tu naprej želimo graditi. Najprej bomo gradili na prvem poslovnem stebru, ki zajema naše lastniške povezave, čedalje večje povpraševanje pa je tudi pri drugih dveh stebrih, vedno več je povpraševanja po čarterskih letih.
A zagotovo želimo še naprej razvijati svoje središče tukaj v Ljubljani.
Lahko poveste, katere linije so najbolj profitabilne?
Ne, tega ne morem, a imamo portfelj, na katerega smo lahko ponosni. Kot sem že povedal, se je Kijev zelo lepo razvil. Linija v Sofijo deluje veliko bolje, kot smo pričakovali. Zagotovo tudi naše stare obstoječe linije. Frankfurt, München, Bruselj so gotovo linije, ki na moj obraz narišejo zadovoljstvo.
Navkljub temu, da smo videli veliko širitev, lahko morda pričakujemo še kakšne nove linije?
Z novimi linijami bomo previdni, stvari želimo narediti, kot je prav. Zaenkrat imamo lepo rast, najprej želimo delati na tem. Za zdaj je videti zelo obetavno, da smo sprejeli prave ukrepe in da se je trdo delo celotne ekipe izplačalo. Nato pa se bomo seveda ozirali tudi na nove trge.
Bodite bolj konkurenčni tako kot ostali in tekmujte, a je to naš problem, da je Adria Airways predraga? Sama karta …