Foto: Boštjan Tacol Anja Zupanc Snega ne maram in živa duša me ne prepriča, da je lahko koristen. Pa še v prometu je zaradi njega vsakič nekaj narobe. Ne razumem, kako lahko promet ob vsakem malo večjem sneženju obstane. Pred leti sem bila prisiljena v hujšem sneženju in precej viharnejših razmerah kot so Slovenijo zajele v zadnjih dneh, voziti skoraj šest ur na sever Avstrije. Da ne bo pomote, pet ur sem vozila zaradi postanka s kosilom in ne zato, ker bi obtičala v prometu zaradi neočiščene avtoceste. Res pa je, da smo del države prevozili v koloni za dvema plugoma. Eden je plužil sneg, drugi posipal.

Kaos. Pa pri nas? Prometni kaos pri več kot polovici manj zapadlega snega kot takrat v Avstriji. Ja, razumem, ni treba, da je ulica, v kateri živim, splužena ob sedmih zjutraj. Ne razumem pa, da skoraj sredi dopoldneva, ko se končno izkopljem iz kupa snega, zapeljem na še dvakrat bolj zasneženo pot skozi mesto. Da o snežnem »dodatku« na avtocesti sploh ne govorim. In to že po tem, ko že skoraj eno uro ne sneži več ali pa prileti le sem in tja kakšna snežinka.

Kot da to še ni dovolj, se mimo mene po drugi strani avtoceste eden za drugim pripeljeta še pluga z dvignjenima deloma za pluženje. Za njima pa skoraj stoječa kolona po zasneženem vozišču. Nič čudnega, da sem se včeraj do prestolnice vozila skoraj toliko kot pred leti na sever Avstrije?