V povprečju začnemo Slovenci kaditi pozno, pri 20 letih, s čimer krepko odstopamo od povprečja Evropske unije (EU). Prebivalci drugih držav namreč običajno začnejo kaditi pred dopolnjenim 18. letom. Na zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) ocenjujejo, da so prav mladi ciljna skupina tobačne industrije, saj se s tobačnimi izdelki najlažje zasvojijo, imajo najmanj informacij in bodo te izdelke kupovali najdlje.

Helena Koprivnikar z inštituta za varovanje zdravja opozarja, da se kadilske navade praviloma vzpostavljajo prav v obdobju adolescence. Med mladimi je vse več deklet, ki posegajo po cigaretah – več kot fantov. Številna dekleta tobak uporabljajo kot pomoč pri hujšanju, saj menijo, da bodo s kajenjem lažje obvladovala svojo telesno težo, ugotavljajo na ZZV.

Tobačna industrija proti državi

Kajenje je pri nas vzrok za vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini med 30. in 44. letom ter vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini med 45. in 59. letom. Čeprav se je poraba cigaret na dan zmanjšala za 2,6, smo Slovenci po številu pokajenih cigaret še vedno v zlati sredini med državami EU.

Kljub zviševanju trošarin in davkov ter postavitvi starostne omejitve za kupovanje tobačnih izdelkov država v boju s tobačno industrijo ni najuspešnejša. Velik korak je sicer naredila z omejevanjem kajenja v restavracijah. Le dva odstotka Slovencev sta namreč v zadnjih šestih mesecih obiskala restavracijo, v kateri so ljudje kadili.