“Kmetijskih zemljišč na Obali ni na voljo. Še to, kar je, pa nam pobirajo za ceste, predore in zdaj še za golf. Smo odločno proti golfu, zemljo naj dajo raje nam, zakupnikom,” Jožica Bolčič, predsednica Kmetijske zadruge (KZ) Agraria Koper, poudarja ob odprtju letošnje vrtne sezone.

Majhne terasaste parcele
Kot razlaga, imajo istrski kmetje precej težav zaradi same specifike terena, saj majhne terasaste parcele pri nas ne omogočajo uporabe velikih strojev za obdelavo zemlje, pri pridelavi zelenjave je tako še vedno precej ročnega dela. Na Obali je precejšen problem namakanje, saj je akumulacij premalo, prav tako pa so kmetije na tem območju dokaj majhne – velike so od 3,5 do največ pet hektarjev površine. Vse to so razlogi, zakaj tukajšnji kmetje ne morejo biti cenovno konkurenčnejši.

Stavijo na integrirano
V Agrarii, ki združuje 154 zadružnikov, zato stavijo na integrirano pridelano zelenjavo in sadje, ki sta bolj zdrava in manj škodljiva za okolje. Analize kažejo, da je kar 63 odstotkov Slovencev pripravljenih plačati več za zelenjavo višje kakovosti. Prav tako želijo spodbuditi kmetovalce, ki so v kriznih letih opuščali ali zmanjševali površine predelave, da dobijo nov zagon in povečajo pridelavo. “Vemo, da je doma pridelana integrirana hrana naša konkurenčna prednost, njeno aktivno trženje bo tisto, kar bo Agrarii omogočilo, da bo v naslednjem letu dosegala tudi boljše poslovne rezultate,” izpostavi Bojan Frančeškin, novi direktor KZ Agraria. Lani so zadružniki Agrarie sicer načrtovali 20 odstotkov več pridelane zelenjave, vendar so je zaradi jesenskih poplav – imeli so 50-odstotni izpad – pridelali le okoli 
1.500 ton.