Financiranje. Čeprav minister za promet Patrick Vlačič zagotavlja, da pri gradnji tretje razvojne osi med avstrijsko in hrvaško mejo obstaja "interes partnerjev za javno-zasebno partnerstvo", poznavalci o tem dvomijo. "Takšne obljube so zgolj veliko odmikanje gradnje tretje osi v prihodnost," pravijo naši viri.
Sestanek. Minister za promet se je sestal s predstavniki malteškega podjetja Hili Company. Na ministrstvu pravijo, da je "goste seznanil z načrtovanimi projekti na področju prometne infrastrukture, med temi je seveda omenjal 3. razvojno os". A ker se podjetje ukvarja predvsem z naložbami v pristanišča, tudi v beneško, je verjetneje, da je bil sestanek povezan z naložbami v Luko Koper.
Na Hrvaškem se ni izšlo
"Do Novega mesta na dan pride okoli 24 tisoč vozil, do Metlike pa le štiri tisoč. Da se zasebnikom izplača vlagati v gradnjo cest, je potreben pretok vsaj 40 tisoč vozil na dan," pravi eden izmed poznavalcev gradnje cest pri nas. Z javno-zasebnim partnerstvom je avtoceste razmeroma hitro zgradila sosednja Hrvaška. "A je šlo pri tem za prikrito zadolževanje države. Ameriški vlagatelji so do Splita zahtevali okoli 27 tisoč vozil na dan, zdaj pa jih je le okoli sedem tisoč. Preostalo krije država," dodajajo strokovnjaki. Da bo morala svoje pri gradnji razvojne osi pristaviti tudi država, je sicer priznal tudi Vlačič.
Zasebniki in cestnine
Slovenija v prihodnjih letih načrtuje uvedbo elektronskega cestninjenja. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zasebniki zagotovo zahtevali denar od cestnin. Drugi opozarjajo tudi na to, da v projektu ob trasi ni rezerviranih obširnih zemljišč za industrijske cone, "s katerimi v takšnih partnerstvih zaslužijo zasebniki". Na prometnem ministrstvu odgovarjajo, da bo način cestninjenja opredeljen v konkretnih projektih z zasebnimi vlagatelji. Tretja razvojna os bo povezala prometno najbolj odmaknjene pokrajine od Koroške do Savinjske regije in nato prek Dolenjske in Bele krajine do hrvaške meje.