Iz 15 dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin so lani na Cerodu odložili 64 tisoč ton smeti. Če bi imeli tudi Cerod II, to je mehansko-biološko obdelavo (MBO) odpadkov, bi jih odložili le 17 tisoč ton, preostale pa predelali.

Poleg teh smeti pa zato, ker ni MBO, na Cerodu odlagajo tudi iz drugih slovenskih občin – kot plačilo za obdelavo odpadkov v Lenartu, kamor vsak dan vozijo dolenjske, posavske in belokranjske smeti. Teh je bilo lani 75 tisoč ton, torej še več kot tistih iz dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin.

Desetletje čakanja
“Škoda, ker MBO nimamo, se najbolj odraža v zapolnjevanju odlagališkega prostora,” pravi Slavko Janežič, vodja projekta Cerod II, ki je na ministrstvo za okolje in prostor nedavno znova poslal vlogo Mestne občine Novo mesto za sofinanciranje Ceroda II. Prvič so jo, kot navaja, poslali že leta 1999, ko je bila MBO še del enotnega projekta Cerod, ki so ga morali na zahtevo ministrstva razdeliti na dva dela, vlogo za Cerod II so nato oddali leta 2006, jo vse do letos dopolnjevali, zdaj pa so, kot rečeno, oddali novo.

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Cerod II gradili v prihodnjih treh letih, poskusno pa naj bi začel obratovati leta 2015.

Obet podražitve
Naložba v Cerod II bo po besedah Boruta Novaka, direktorja občinske uprave, vplivala tudi na ceno odlaganja in deponiranja odpadkov, ki jo bomo plačali uporabniki. Obdelava tone odpadkov v MBO bo stala 54 evrov, ki jih bo treba prišteti k ceni 43 evrov na tono, kolikor zdaj stane odlaganje odpadkov.