Ministri vlade Mira Cerarja in njihovi najožji svetovalci so takoj po prihodu v nove službe konec septembra za popotnico prejeli tudi posebna priporočila vladnega urada za komuciniranje (UKOM). Med drugim o tem, kako in tudi kje je primerno, da se ministri pogovarjajo z novinarji, če sploh.

"V priporočilih je na kratko predstavljena organiziranost vladnih odnosov z javnostmi na ravni vlade in ministrstev, navedenih pa je tudi nekaj nasvetov in priporočil, ki bi po oceni UKOM lahko prispevala k bolj učinkovitemu komuniciranju ministrstev in posledično celotne vlade. Ustrezno organizirano in vodeno komuniciranje z javnostmi je namreč predpogoj, da so aktivnosti in odločitve ministrstev in vlade ažurno in celovito predstavljene v javnosti in da ima javnost možnost presojati delo vladnih institucij na podlagi verodostojnih in objektivnih informacij," poudarjajo na Ukomu.

Vladno dvorišče ni primerno za tiskovne konference!

Skoraj najbolj dosledno pa se, po naših informacijah, ministri držijo poziva vladnih strokovnjakov za komuniciranje, naj se čimbolj izogibajo pogovorom z novinarji, ki pred začetkom praktično vsake seje vlade ob vhodu v vladne prostore čakajo na prihode ministrov in njihove izjave z napovedmi, kaj se utegne obravnavati na vladni seji.

Večinoma se ministri različnih vlad doslej praktično nikoli niso izogibali dajanju izjav oziroma so v le redkih primerih s sej vlad odhajali brez besed. Zato mnogi ministri ta priporočila zdaj razumejo kot prepoved oziroma navodila naj se novinarskim vprašanjem ne posvečajo na vladnem dvorišču.

"Gre za priporočila in ne za navodila, ki bi karkoli prepovedovala in omejevala. Priporočila se tako nanašajo na usklajeno nastopanja vladne ekipe, na celovitost in proaktivnost komuniciranja, na pravočasno pripravo načrtov komuniciranja posameznih pomembnejših vladnih ukrepov, pa tudi na na neposredno komuniciranje z različnimi javnostmi prek spleta in družbenih omrežij," pa zagotavljajo na Ukomu.

Ničesar ne bodo skrivali?

Med drugim so na Ukomu, po naših informacijah, prepričani, "da ploščad pred vhodom na vlado pač ni primeren prostor za dajanje izjav novinarjem." Nekateri ministri naj bi se temu že uprli, večina pa se tega nasveta drži.

Cerarjeva vlada je sicer doslej, v dobrih dveh mesecih, javnost nagovorila precej manjkrat kot vlade Alenke Bratušek, Janeza Janše in Boruta Pahorja v primerljivih obdobjih. 

Kljub temu pa na Ukomu zagotavljajo, da se "v mandatu aktualne vlade načini in oblike komuniciranja vladnih institucij z javnostmi niso v ničemer spremenili." Obljubljajo, da praktično nič, o čemer bo predsednik vlade razpravljal z ministri, ostalimi sodelavci in drugimi posamezniki, ki aktivno sodelujejo pri vodenju države, ne bo ostalo skrito pred državljani.

"O vseh odločitvah bomo medije in širšo javnost obveščali prek sporočil za javnost, objav na spletnih mestih in družbenih omrežjih ter različnih dogodkov in novinarskih konferenc, ki jih bodo pripravila posamezna ministrstva. Ob tem velja dodati, da je javnost tudi v mandatu aktualne vlade ažurno obveščena o vseh odločitvah, sprejetih na sejah vlade, predsednik vlade in ministri pa so tudi na več novinarskih konferencah in ob različnih priložnostih dali vrsto izjav o aktualnem dogajanju, povezanem z delom vlade in ministrstev," napovedujejo na Ukomu.

Prej posebnih priporočil ni bilo

Podobno so ministre sicer opozarjali tudi v času prejšnjih vlad. Nikoli doslej pa jim, po naših informacijah, še ni bilo izrecno svetovano kdaj je primerno, da se pogovarjajo z novinarji in kdaj ne.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki naj bi, predvsem zato, ker je predsednik ene od treh koalicijskih strank, Demokratske stranke upokojencev (DeSUS), te nasvete največkrat ob prihodu na seje vlade preslišal, ni bil dosegljiv za pojasnila o tem, kako osebno razume ta priporočila Ukoma oziroma ali jih je pripravljen upoštevati. Prav Erjavec naj bi namreč, po besedah posameznikov blizu dosedanjih vladnih ekip, "prihod na vlado in takojšen pogovor z novinarji najpogosteje izkoristil za gradnjo lastne politične propagande oziroma običajno tudi vzpostavitev politiko nasprotovanja določenim predlogom predsednikov vlad ali ostalih ministrov, še preden se je na seji vlade sploh razpravljalo o teh vprašanjih, s čimer se posredno lahko vrši pritisk tudi na novinarje. Do trenutka, ko se seja vlade začne je torej že povsod objavljeno, kaj si določen minister misli o nekem vladnem predlogu. Če bi se striktno omejila komunikacija z novinarji pred sejo vlade, bi vse to odpadlo."

Pahor je bil proti

Da so mnenja, poglede, želje in pričakovanja ministrov o tem, kako naj se komunicira z javnostjo že od nekdaj zelo različna, je hitro ugotovil tudi nekdanji šef Ukoma v času Pahorjeve vlade, Darijan Košir.  "Prizadeval sem si, da bi se glede tega poenotili in vzpostavili neke ustaljene načine komuniciranja z javnostmi in da hkrati javnost ne bi bila prikrajšana za informacije, a dlje od razprav nikoli nismo prišli. Res pa je, da takrat tudi tedanji predsednik vlade ni bil naklonjen temu, da bi vzpostavjlali neka pravila, omejevali kogarkoli in da zato javnost ne bi bila korektno obveščena."