Premier Miro Cerar in ministrica za delo Anja Kopač Mrak sta z več kot 50 predstavniki občin, javnih podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim, oziroma pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam.

Slovenija po Cararjevo pluje v mirne vode

Predsednik vlade je v nagovoru zbranim Slovenijo opisal kot ladjo, ki je predvsem po lastni krivdi zašla med čeri, vendar po nejgovih besedah, zdaj, sicer hudo poškodovana, pluje v mirne vode.

Ker je v to krizo zašla tudi zaradi krize vrednot, je toliko bolj pomembno, da se država obnaša zgledno kot dober gospodar in pri tem poudarja skrb za ljudi, je še dodal premier. 

Podpis sporazuma  je po premierjevih besedah dokaz, da je solidarnost korak v pravo smer, saj je zanj pomembno, da številni akterji z različnih področij stopijo skupaj. Zato je Cerar hvaležen vsem podpisnikom sporazuma, obenem pa poziva še ostale, naj se temu pridružijo.

Med bankami le NLB in Gorenjska banka

Foto: Anže Petkovšek pomoč šibkejšim Prvi mož NLB Janko Medja je spomnil, da NLB za seboj nima najbolj rožnate zgodovine. Zaradi napačnih odločitev iz preteklosti so pred dvema letoma v banki krvavo potrebovali pomoč, torej dokapitalizacijo: "Zato smo počaščeni, da lahko nekaj malega vrnemo drugim," je dejal.

Pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim

Kopač Mrakova je s predstavniki humanitarnih organizacij danes podpisala še pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam.

Darja Groznik iz Zveze prijateljev mladine je v imenu vseh sodelujočih organizacij poudarila, da so nazadnje sprejeti ukrepi še kako potrebni. Samo na njihovi ljubljanski izpostavi je lani pomoč iskalo šestdeset družin z mladoletnimi otroki na robu preživetja. "Tem družinam je treba strokovno pomagati, treba jih postaviti na noge," je dejala.

Podjetja k sporazumu pristopajo prostovoljno

Državni zbor je v petek sprejel zakon o pogojih za odpust dolga po katerem upniki pristopajo prostovoljno. Kolikšen dolg bodo odpisali, bodo določili sami.

Občine bodo odpisovale dolgove povezane z vrtci in šolami, ministrstvo za delo v povezavi z socialnimi prejemki. 

Finančna uprava bo odpisala maksimalno petdeset evrov dolga, denimo denarne kazni za prometne prekrške ali znesek dohodnin.

Podjetja, ki bodo odpisala dolg, po predlogu ne bodo plačevala DDV, posamezniki pa ne akontacije dohodnine.

Podjetja sedaj čaka veliko dela, saj bo treba postaviti kriterije. Nekateri že opozarjajo, da bi lahko prihajalo do zlorab. Sicer so podjetja že do sedaj odpisovala dolgove. Ljubljanska Snaga naprimer je za leto 2014 odpisala dolg 470 strankam, kar je zneslo okoli petdeset tisoč evrov.

Po besedah ministrice so imela elektro podjetja v povprečju osemdeset evrov dolga na posameznika. 

Če so bili torej nekateri na začetku pogovorov o odpisu dolgov skeptični, saj so številni dolgove že odpisovali, je zdaj sprejet postopek enostavnejši, je dejal predsednik uprave Elektro Primorske Uroš Blažica.

Odpisovali bodo dolgove za nazaj

Odpisani bodo dolgovi, nastali pred letom 2014. Sporazum o odpustu dolga bo lahko sklenjen med 1. avgustom letos in 31. januarjem 2016

Za odpis dolga bodo lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadar koli v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih treh dohodkovnih razredov.

Dolžnik je tudi tako imenovana povezana oseba, torej oseba, navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 

vanda.levstik@zurnal24.si