"Slovenija ve, kakšni napori so potrebni, da se poveča konkurenčnost in najde izhod iz krize. Takšna so tudi pričakovanja do grške vlade. Mora sprejeti reforme za izhod iz krize. Če se temu izmika in tega ne želi storiti, to ni dobro," je kritičen premier Miro Cerar.

Podobno oster je Dušan Mramor: "Ne moremo pristati na to, da mi na eni strani s strukturnimi reformami, varčevanjem in dobrim gospodarjenjem najdemo pot iz krize, pri nekom drugem pa bi to spregledali. Pravila morajo veljati za vse države Evropske unije (EU)."

Foto: Saša Despot Miro Cerar Predsednik vlade pravi, da se zaveda težke situacije, v kateri so se znašli grški državljani, a je v isti sapi izjemno kritičen do grških oblasti: "Ne moremo pa pristati na nenadne manipulativne poteze grške vlade. V zadnjem hipu je namreč grška vlada sama povsem nepričakovano preprečila sklenitev dogovora z razpisom referenduma. To je seveda suverena pravica Grkov, tako da bomo nanj počakali. A moram kot udeleženec pogajanj reči , da nas je tak manever zelo presenetil. Grkom želimo pomagati, ne moremo pa pristati na tako manipulacijo. To pomeni izmikanje naporom, ki jih mora opraviti tudi Grčija."

Slovenija med najbolj izpostavljenimi državami 

Slovenija je do Grčije izpostavljena na dva načina. Z neposrednimi posojili v višini 263,6 mio evrov posojila – kredit je bil sprva odobren za tri leta, a so ga kasneje spremenili v 30-letno posojilo z 10-letnim odlogom plačila glavnice. Od leta 2013 se torej deset let plačujejo le obresti, Grčija je Sloveniji doslej nakazala za 18 milijonov evrov obresti.

Sodelujemo pa tudi v skladu z stabilnost, ki se je z izdajo obveznic zadolžil na mednarodnih finančnih trgih, države članice EU pa so za ta dolg dale jamstva. Šele če sklad ne bi mogel poplačati obveznic, bi se jamstva izvršilo.

"Od predpostavki, da bi bila izvršena jamstva do kredita, ki je bil izdan, znaša izpostavljenost Slovenije  925 milijonov evrov. Če pa se jamstva izvršijo v višini 165 odstotkov, kar je ob določenih pogojih po pogodbi tudi mogoče, potem je številka 1,2 milijardi, kar v deležu BDP pomeni 3,2 odstotka," pojasnjuje finančni minister.

Izpostavljenost Slovenije je med največjimi v EU. "Zelo smo pomagali Grčiji pri izhodu iz krize, zato pričakujemo konstruktivno sodelovanje tamkajšnje vlade, česar do zdaj ni bilo. Poleg tega v vsem času pogajanj niti grška vlada niti grški veleposlanik v Sloveniji niso niti enkrat stopil z nami v kontakt glede reševanja tega vprašanja," Atenam očita premier.

Za komentar smo povprašali grško veleposlaništvo v Ljubljani, a so nam dejali, da je veleposlanik odpotoval v Grčijo, kjer se bo udeležil referenduma o varčevalnih ukrepih, zato Cerarjevih očitkov ne more komentirati.

Foto: Anže Petkovšek Dušan Mramor "Po petih letih zaupanja ni več!"

Šefi evropskih držav želijo doseči, da bo Grčija s strukturnimi reformami izboljšala konkurenčnost gospodarstva, da bi se lahko na finančnih trgih sama financirala. Zdaj se ne more, pač pa denar dobiva po ugodnih pogojih iz različnih mehanizmov.

"Po petih letih zaupanja ni več – zdaj zahtevamo ukrepe preden se državi da pomoč in teh ukrepov Grčija ni sprejela. Vlada je zapustila pogajalsko mizo in sklicala referendum, kjer ljudi poziva naj glasujejo proti sprejemu ukrepov. Grčija ni več v situaciji, kjer bi lahko nenehno prejemala pomoč, ki je v bistvu subvencija," je kritičen Mramor.

Na vprašanje kaj se bo zgodilo, če Grki na referendumu varčevalnim ukrepom rečejo ne, finančni minister odgovarja: "Obstaja več opcij, vsaka je odvisna od tega kaj se v Grčiji zgodi, ali vlada ostane, … Sproti se bo treba odločati, so pa Grki zelo nepredvidljivi, zato je najbolje biti po Jugoslovansko pripravljen na odziv v tej situaciji."

david.jug@zurnal24.si