V nedeljo, 26. 3., bomo prešli iz zimskega na poletni čas, kar pomeni, da bomo spali uro manj kot sicer. Premik bomo izvedli ob 2.00, kazalec pa bomo premaknili za uro naprej, na 3.00.

Evropska komisija se je sicer na državljane EU že leta 2018 obrnila z vprašanjem o ukinitvi premikanja ure. Od 4,6 milijona tistih, ki so odgovorili, jih je za ukinitev glasovalo kar 84 odstotkov.

A zapletlo se je pri odločitvi, ali ostati pri zimskem ali poletnem času. Medtem ko Slovenija vztraja pri zimskem času, si Hrvaška želi ostati v poletnem. Če dogovora ne bi dosegli, bi to pomenilo, da bi ob prehodu meje s Hrvaško zamenjali časovni pas.

Razprava o ukinitvi premikanja ure pa medtem še vedno poteka. Skupina evroposlancev je Evropski komisiji poslala poziv, naj zagotovi ukinitev premikanja ure, kar so v javnem posvetovanju zahtevali tudi evropski državljani. Skupina 44 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin, med njimi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD), je ta teden komisijo pozvala, naj pripravi oceno učinka ukinitve premikanja ure. 

Negativni vplivi prestavljanja ure

Sprememba urinih kazalcev pa na ljudi vpliva veliko bolj, kot se zavedamo, ugotavljajo znanstveniki. Premik ure vpliva na spremembo človekovega notranjega ritma, kot so dokazali, pa tudi na pogostost srčnih infarktov. Znanstveniki so v povezavi s premikom kazalcev opazili, da je ob spomladanski spremembi več srčnih infarktov in v jesenskem premiku manj kot v ostalih mesecih v letu. Glede na to, da je spomladi pogostost srčnega infarkta pri ženskah večja kot pri moških, strokovnjaki sklepajo, da so ženske bolj občutljive za časovne spremembe kot moški. Znanstveniki so ugotovili tudi, da prestavljanje ure vpliva na mlajše ljudi in otroke, starejši naj ne bi bili tako občutljivi, ker je njihov dnevni razpored opravil bolj fleksibilen. 

dezurni@styria-media.si