Na letni ravni je stopnja inflacije januarja znašala 6,4 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa 3,9 odstotka. Januarska inflacija je bila po navedbah Križmanove odraz višjih cen hrane, energentov, gostinskih in nastanitvenih storitev. K njenemu znižanju pa so kot običajno prispevale razprodaje, je izpostavila na današnji novinarski konferenci.

Storitve so se januarja v povprečju podražile za 0,6 odstotka, blago pa se je v povprečju pocenilo za 0,2 odstotka. Med storitvami so se najbolj podražile nastanitvene storitve (za 5,5 odstotka), med blagom pa blago dnevne rabe (za 1,8 odstotka). Cene poltrajnega blaga so se znižale za 8,1 odstotka, cene trajnega blaga pa za 0,3 odstotka.

Zimske razprodaje so skupno rast cen znižale; oblačila so bila cenejša za 13 odstotkov, obutev za 7,9 odstotka. Nižje cene obleke in obutve so skupno rast cen znižale za 0,9 odstotne točke. Cene v skupini obleka in obutev so se sicer v povprečju znižale za 11,3 odstotka, nekoliko pa so se znižale še v skupinah komunikacije, zdravje, rekreacija in kultura, izobraževanje, alkoholne pijače in tobak.

K skupni mesečni rasti cen so dražja hrana in dražje brezalkoholne pijače prispevale 0,5 odstotne točke, dražji energenti 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa še dražje gostinske in nastanitvene storitve ter ostale januarske podražitve, je nanizala direktorica državnega statističnega urada.

Povišanja cen v skupini stanovanje so januarja v povprečju znašala 2,8 odstotka. V tej skupini so se najbolj povišale cene goriv in energije, in sicer v povprečju za štiri odstotke. Povišale so se tudi cene najemnin (za 2,6 odstotka) ter cene rednega vzdrževanja in popravil stanovanja (za odstotek).

Hrana in brezalkoholne pijače so se januarja v povprečju podražile za 2,6 odstotka. Poleg običajno dražjih sezonskih proizvodov na začetku leta (zelenjava in sadje) so se januarja močno podražili mleko in mlečni izdelki (v povprečju za 9,7 odstotka), olje in maščoba (za 5,5 odstotka), sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače. Po drugi strani pa so se pocenili kruh in drugi izdelki iz žit (za 1,7 odstotka) ter meso (za 0,5 odstotka).

Že tretji mesec zaporedoma so se opazneje, za dva odstotka, dvignile cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve. Med nastanitvenimi storitvami so bile prenočitve v hotelih dražje za 8,4 odstotka, prenočitve v dijaških in študentskih domovih za 0,6 odstotka, med gostinskimi pa so se cene v menzah povišale za 1,1 odstotka, v gostinskih lokalih pa za odstotek.

V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (za 13,9 odstotka), stanovanje (za 11,7 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 9,2 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 5,7 odstotka), rekreacija in kultura (za 4,1 odstotka) ter stanovanjska oprema (za štiri odstotke). Izdelki in storitve v skupini zdravje so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom (za 0,9 odstotka).

Umar: Inflacijo še vedno poganjajo višje cene hrane in energentov
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da so se razlogi za povišanje inflacije iz minulega leta nadaljevali tudi januarja. Ključni razlog za naraščanje inflacije so tako še vedno cene hrane in energentov, višja rast cen v teh dveh skupinah pa se po ugotovitvah urada ne odraža pomembneje na drugih cenah.

Kot so sporočili iz Umarja, zvišanje inflacije beležijo tudi v drugih državah območja evra. Po prvi oceni Evropskega statističnega urada se je januarska inflacija v območju evra zvišala na 3,2 odstotka, pri čemer Evropska centralna banka njen dvig prav tako pripisuje predvsem višjim cenam hrane in energentov na svetovni ravni.

Za gibanje cen v letošnjem letu bo, poleg razmer na svetovnih trgih, ključnega pomena odziv vseh, ki kakorkoli oblikujejo cene v Sloveniji. "Izredno pomembno je, da ključne makroekonomske politike tudi letos ne bodo prispevale k inflaciji, takšne usmeritve pa bi morali zasledovati tudi dogovori o rasti plač," je še dodal Boštjan Vasle, direktor Umarja.