"Nismo si mislili, da bomo letošnjo zimo prebrodili tako, kot smo jo, nas pa to ne sme uspavati," je opozoril direktor Elesa Aleksander Mervar. 

Lani smo uvozili skoraj tretjino vse elektrike, ki smo jo porabili pri nas. "98 odstotkov ur smo bili uvozno odvisni, oktobra smo bili v nekaterih urah 95-odstotno uvozno odvisni," je opozoril. Takrat je bila jedrska elektrarna v remontu, zaradi pomanjkanja premoga in strahu pred mrzlimi meseci pa so ustavili tudi Termoelektrarno Šoštanj, da bi se ustvarila zaloga premoga.

Dobro je, da je takšno uvozno odvisnost slovensko omrežje zdržalo, nas pa v prihodnje ne čaka nič dobrega, če ne bomo zgradili novih proizvodnih enot, je bilo sporočilo dogodka, na katerem sta poleg Mervarja sodelovala še prva moža Holdinga slovenske elektrarne Tomaž Štokelj in Gen Energije Dejan Paravan, torej celotna slovenska elektro proizvodnja.

Letos je uvozna odvisnost pri elektriki povprečno 31-odsotna. "Povprečni manko je za en blok 6," pravi Mervar. Če ne bo novih proizvodnih enot, bo scenarij tak, kot ga vidite na spodnji sliki. Leta 2034, ko blok 6 predvidoma ne bo več deloval, bomo uvažali okrog 40 odstotkov elektrike, po letu 2044, ko se bo iztekla življenjska doba jedrske elektrarne, pa več kot 60 odstotkov elektrike. Foto: slika zaslona Slovenska energetika včeraj, danes, jutri

"Bolj kot bomo uvozno odvisni, bolj bomo odvisni od evropskih cen in večje bo tveganje v primeru kriz," je dejal Mervar. "To kaže katastrofalno sliko, slovenski odjemalci ne bodo imeli ne zanesljive ne poceni oskrbe, poraba elektrike se do leta 2050 podvoji," je opozoril Štokelj.

Na spodnji sliki si lahko ogledate, koliko naj bi po predvidenih načrtih doprinesle sončne in vetrne elektrarne (rumeni stolpec), jedrska elektrarna (rdeči stolpec, od leta 2037 predvidena nova, po letu 2043 zaprta stara).

Foto: slika zaslona Slovenska energetika včeraj, danes, jutri

Podjetja tarnajo, ker želijo čim več iztržiti, resnica je taka

Mervar se je sicer dotaknil tudi tarnanja podjetij zaradi visokih cen elektrike. Sto največjih porabnikov električne energije na distribucijskem omrežju je leta 2021 za stroške električne energije namenilo le 1,7 odstotka vseh svojih stroškov, enajst od teh podjetij pa je imelo že leta 2021 izgubo. Za leto 2022 Mervar ocenjuje, da bodo ob pomoči države stroški za elektriko največ 2,1 odstotka vseh njihovih stroškov. "Menim, da razmere niso kritične, ampak vsak bi rad iztržil čim več," meni Mervar.

Foto: slika zaslona Slovenska energetika včeraj, danes, jutri

"Cene za gospodinjstva in mala in srednja podjetja so še vedno nižje od tržnih cen, za javne zavode pa že višje. Za naslednje leto lahko podjetja zakupijo elektriko po nižji ceni, ampak zaprtost portfelja je še vedno zelo nizka. Lani se od začetka do konca leta ni zakupilo skoraj nič elektrike, danes je zaprtost portfelja za naslednje leto le deset odstotkov (to pomeni, da imajo podjetja za prihodnje leto zakupljeno le desetino potrebne elektrike). Obstajajo tveganja, da cene elektrike zrastejo, zato je del količin smiselno zakupiti," je svetoval Paravan.

Si predstavljate en blok, kjer vsi parkirajo na zelenicah, ne znam si predstavljati, kje bi polnili električna vozila.

Aleksander Mervar

"Regulacija cen na dolgi rok ni vzdržna, ne z vidika stroškov za proračun ne z vidika evropskih predpisov," je opozoril Štokelj in dodal, da bo HSE to letos stalo okrog sto milijonov evrov. "Dvesto milijonov evrov je po naši oceni naš strošek, da imajo gospodinjstva in mala podjetja nizko ceno elektrike," pa je povedal Paravan.

Foto: slika zaslona Slovenska energetika včeraj, danes, jutri

"Cene so v zadnjih 20 dneh so na borzah za kratkoročne produkte izredno padle, a vsaka nova investicija dvigne stroškovno ceno. Razmišljati o cenah elektrike 80 evrov, je zgodovina. V zadnjih desetih letih v v Evropi ni bilo investicij v nove vire, razen če so bili subvencionirani," je povedal Mervar. "Če ne bomo uredili umeščanja v prostor, ki traja več kot deset let, ne bomo nič naredili, samo male mikro elektrarne, nameščene na strehah. Daljnovod Cirkovce Pince smo umeščali 17 let, Renče, cela severna Primorska je samo na enem daljnovodu. Odkar sem na Elesu, 14 let, to umeščamo, upam, a bomo naslednji teden to rešili. Ko ni elektrike, so ljudje ubogi, nihče se ne vpraša, kaj je potrebno, da je elektrika vsako sekundo na voljo. Ampak ena skupina je proti Mokricam, druga proti vetrnicam, tretja proti hidroelektrarnam na Soči, četrta proti nuklearki," je še povedal Mervar. 

Lani smo porabili skoraj sedem odstotkov elektrike manj kot leta 2019, ampak levji delež pri tem je imel Talum, ki je običajno porabil do deset odstotkov vse elektrike v Sloveniji, lani pa so porabo bistveno znižali, aprila pa v celoti ustavljajo elektrolizo.

Aleksander Mervar

"15 let smo poslušali, da pri 50 evrih za megavatno uro nobena investicija ne more biti rentabilna. Zdaj so druge cene. Morali bomo ustvarjati bistveno večji pozitiven denarni tok kot doslej, iz tega bo treba denar pametno naložiti v nove projekte," pravi Paravan. 

"Načrtujemo za dve milijardi investicij, imamo razgovore z bankami, so pripravljene financirat obnovljive vire, možne so zelene obveznice, ne smemo pa zanemariti slovenskih odjemalcev, ki želijo imeti svoj zeleni vir, nimajo pa lokacije, moramo jih vključiti, da sofinancirajo naložbo in nato dobivajo elektriko po neki fiksni ceni," pa meni Štokelj. "Nekateri se ne bodo mogli nikoli priključiti, kjer je za priključitev male sončne elektrarne potrebna velika investicija, prispevek k proizvodnji pa minimalen, to nima smisla," je opozoril Mervar. 

janez.zalaznik@styria-media.si