Če bi v dokapitalizaciji NLB sodeloval le KBC, bi postal 55-odstotni lastnik NLB. To bi bil tihi prevzem brez prevzemne premije, verjetnost, da se bo to zgodilo, pa je zelo velika, sta člana uprave AUKN Danilo Grašič in Marko Golob zapisala v pismu poslancem in javnosti. Da bi delež države ostal nad 50 odstotki, bi morali kupiti za 266 milijonov evrov hibridnih obveznic, to je 129 evrov na prebivalca. Da KBC ne bi dobil večine, bi morala država vložiti vsaj 65 milijonov evrov, sta izračunala. To je 32 evrov na državljana.

“Ta scenarij ni verjeten”

Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja KD Skladov, o prevzemu dvomi: “Menim, da sploh ni dogovora, da KBC kupi te obveznice. Če bi bil pripravljen kupiti vse, bi bilo super. Če bi NLB letos naredila izgubo, bi vso pokril KBC, in to po ceni 69 evrov na delnico, kar sploh ni poceni. KBC bi prevzel banko in s tem postal odgovoren za vse nadaljnje izgube, mi pa bi rešili največji problem, ki ga imamo. Dvomim pa, da bi si kdo to upal predlagati nadzornemu svetu KBC.” Po njegovi oceni je precej verjetnejše, da bo KBC kupil le toliko hibridnih obveznic, da bo ohranjal 25-odstotni delež, ki mu prinaša določen nadzor nad NLB.

Oster pa je Grahek do javnega dopisovanja. “To pismo je odraz konflikta med AUKN in vlado ter škodi NLB. Mislim, da AUKN le straši, ne da bi vedela, ali bo NLB res kdo kupil,” pravi.