Lafarge se je lani odločil za mirovanje trboveljske cementarne, potem ko jim je okoljski inšpektorat 27. februarja 2015 prepovedal nadaljno proizvodnjo cementnega klinkerja. Za zaprtje tovarne so si prizadevali tudi okoljski aktivisti Eko kroga pod vodstvom Uroša Macerla, ki so pred tem organizirali več protestnih shodov ter pohod v Ljubljano v času, ko je vlado vodil premier Borut Pahor. 

PREBERITE ŠE: 

• Nov udarec za regijo, na cesto gre še 45 ljudi

Še vedno preveč delcev PM10

Sodeč iz podatkov Agencije za okolje, se kakovost zraka v Zasavju po zaprtju Lafarge cement Trbovlje ni bistveno spremenila. "Ugotavljamo, da kljub prenehanju delovanja cementarne še vedno beležimo preseganja dopustnega števila preseganj dnevne mejne vrednosti v Zagorju in Trbovljah," pravijo pri Arso, a poudarjajo, da je do preseganj prihajalo tudi v preteklosti med obdobji, ko je bila cementarna začasno zaustavljena. Dodajajo še, da za celovito analizo vpliva cementarne na kakovost zraka podatki z obstoječih stalnih merilnih mest ne zadostujejo. Foto: Žurnal (vir: Arso) Onesnaženost zraka v Zasavju

 
Za ocenjevanje onesnaženosti zraka so so najpomembnejša tista onesnaževala, za katere so predpisane mejne oz. ciljne vrednosti. ARSO izvaja meritve onesnaženosti zraka v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. 

V Hrastniku boljši zrak že od 2012

"Rezultati meritev kažejo, da tudi po prenehanju delovanja cementarne in tudi termoelektrarne  Trbovlje zrak na območju Zasavje še ne dosega standardov kakovosti zraka glede dopustnega števila dni s prekoračeno mejno dnevno vrednostjo za delce MP10," poudarjajo pri Arsu in dodajajo, da prekoračitev beležijo na merilnih postajah v Zagorju in Trbovljah, medtem ko je na postaji Hrastnik že od leta 2012 dosežena skladnost s standardi kakovosti zraka za delce PM10. Foto: Žurnal (vir: Arso) Onesnaženost zraka v Zasavju

"To kaže, da bo za ustrezno kakovost zraka v Zasavju potrebno nasloviti tudi druge vire," poudarjajo pri Arso. "Predvsem gre za mala kurišča gospodinjstev in tudi cestni motorni promet, kakor to predvideva za območje Zasavja sprejet načrt za kakovost zraka." Foto: Žurnal (vir: Arso) Onesnaženost zraka v Zasavju

Na kratek rok povečan vpliv vremena

Uroš Macerl iz Eko kroga poudarja, da je potrebno kakovost zraka ocenjevati na dolgi rok, vsaj v razdobju desetih let. "Na kratki rok ima zelo velik vpliv vreme," poudarja Macerl. "V letih, ko je veliko dežja, je preseganj manj, v letih, ki so zelo sušna, pa je preseganj več. Poleg tega je potrebno v Zasavju upoštevati vpliv industrije do trenutka, ko je obratovala brez odžvepljevalnih naprav in po njihovi namestitvi, v cementarni leta 2005 in termoelektrarni leta 2007, ter po zaprtju industrije." Foto: Bralec Individualna kurišča v Zasavju

Dodaja tudi, da zdravstveni problem ne predstavljajo le prašni delci. "Ne gre le za PM10, ampak tisto, kar je prilepljeno na njih," poudarja Macerl. "Če sežigamo odpadke, se na te delce prilepijo zelo strupene težke kovine in vsi ostali strupi. Velika razlika je, ali vdihavaš prašne delce z makadamske ceste ali iz tovarne, kjer zažigajo odpadke, nekvaliteen premog ali petrol koks."

Bolje kot deset let nazaj

Poudarja, da so pri Eko krogu spremljali preseganje prašnih delcev od leta 2005 in še pred tem. "Pred uporabo odžvepljevalnih naprav so bila preseganja 150 in višje, nato so se zadeve popravile in prišli smo na cca 100 in manj," pravi Macerl. "Nato so se začele vrteti zadeve okoli okoljevarstvenega dovojenja, cementarna je nekaj časa delovala, nekaj časa ne, že pred zaprtjem. Danes se pogovarjamo o številu preseganj od 20 do 40." Foto: Eko krog Koncentracija delcav PM10

Dodaja, da so ključni problem danes promet, ki se je v teh letih še povečal in individualna kurišča. "Pred desetimi, petnajstimi leti je ogromno ljudi kurilo na kurilno olje, danes uporabljajo drva in ker je kriza v peči mečejo še marsikaj, kar onesnažuje zrak," razlaga Macerl. "Še vedno imamo preseganja in slab zrak, a pogovarjamo se o nekajkratnem zmanjšanju v primerjavi z desetimi leti nazaj."

Kot pozitiven trend vidi, da se veliko dela na izolacijah hiš ter priključkih na dalinjsko ogrevanje. "Tu se veliko dela, obstajajo subvencije," pravi Macerl. "Onesnaženost je bil problem in še je problem, kar je dokaz, da industrija s takšnimi izpusti v to neprevetreno dolino nikakor ne sodi. Če pa že, morajo biti čistilne naprave dosti boljše od tistih, ki jih imajo tovarne na odprtem terenu."

dezurni@zurnal24.si