Tuji znanstveniki so sicer že ustvarili delujoče celične računalnike, ki pa so lahko opravljali le preprostejše naloge. Znanstvenikom s Kemijskega inštituta, Centra odličnosti EN-FIST in ljubljanske fakultete za računalništvo pa je v celice uspelo prenesti princip logičnih NOR-vrat, iz katerih je v svetu računalništva mogoče ustvariti katerokoli logično funkcijo.

Celice lahko upravljajo tako kot vesoljsko plovilo Apollo

"Ta kombinacija nam omogoča razvoj bistveno večje kompleksnosti," je poudaril vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. Za primerjavo: računalnik na krovu vesoljskega plovila Apollo je bil sestavljen zgolj iz več tisoč trojnih NOR-vrat.

Celici bodo lahko rekli, da je vnetje in naj ukrepa

Celični računalniki pa niso namenjeni za domačo uporabo in brskanje po spletu. Ekipo, ki ga razvija, zanimajo predvsem terapevtske aplikacije, torej uporaba celičnih računalnikov za sproščanje zdravilnih učinkovin v ustreznih trenutkih in v pravih količinah. "Celica bi se lahko na osnovi zbranih signalov odločila, da je prišlo do vnetja, in začela sproščati protivnetna protitelesa ali kakšne druge učinkovine," je pojasnil Jerala.

Celični računalniki pa bodo zanimivi tudi za industrijsko uporabo, na primer pri proizvodnji bioloških zdravil. "V proizvodnji pogosto želimo imeti nadzor, kako se te celice obnašajo. Lahko jih bomo usmerjali bodisi s svetlobo bodisi s kemikalijami, ki regulirajo preklop logičnih vrat."

Dokazali so, da je možno

Dosežek je po njegovih besedah pomemben tudi zato, ker dokazuje, da se upravljanja celic lahko lotimo z inženirskim pristopom - na podoben princip kot delujejo računalniki lahko zgradimo tudi celični računalnik. "Najbrž se spominjamo, da so bili prvi tranzistorji precej nezanesljivi in enostavni, ampak tehnologija se je v nekaj desetletjih izjemno izboljšala in zagotovo bomo čez enak čas gledali na današnje dosežke sintezne biologije kot na pionirsko dobo tehnologije, ki bo izjemno pomembna in razširjena," je prepričan Jerala.