Število pritožb in obravnavanih zadev se je zvišalo na obeh področjih, za katera je informacijski pooblaščenec pristojen: pravici do dostopa do informacij javnega značaja in pravici do varstva osebnih podatkov. Po oceni pooblaščenca je to posledica večjega zavedanja ljudi glede obstoja obeh pravic.

Več izdanih odločb, zahtevnejši primeri
Primeri, s katerimi se nanj obračajo posamezniki, so čedalje bolj zahtevni. Na področju dostopa do informacij javnega značaja število izdanih odločb hitro narašča. Najpogosteje uporabljena izjema pri organih javnega sektorja je bila varstvo osebnih podatkov. Prosilci so se največkrat pritožili nad odločitvami ministrstev, upravnih enot in občin.

Na področju varstva osebnih podatkov je pooblaščenec lani rešil več kot 600 inšpekcijskih zadev, od tega okrog dve tretjini v zasebnem sektorju. Najpogostejše kršitve so nezakonita obdelava osebnih podatkov, pomanjkljivo zavarovanje osebnih podatkov, napačno ali nezakonito neposredno trženje.

Kaj je zaznamovalo leto 2009?

Počasni ministrstvi
Pooblaščenec je v poročilu zapisal še, da sicer z državnimi organi dobro sodeluje, a že od začetka delovanja neuspešno opozarja na odsotnost zakonodaje na področju varstva zasebnosti na delovnem mestu, ki bi v enem zakonu postavila temelje za ureditev vprašanja nadzora na delovnem mestu in uporabe elektronskih sredstev.

Zato je lani kar sam pripravil okvirno besedilo zakona o zasebnosti na delovnem mestu. A resorni ministrstvi za pravosodje in delo se še vedno ne moreta dogovoriti, katero bo zakon pripravilo in ga poslalo v zakonodajni postopek.

Letno poročilo si lahko preberete na tej povezavi.