Ljudje se starajo, otrok je premalo

Slovenija bi morala spodbujati ljudi, da delajo dlje in reformirati svoj pokojninski sistem, da bi bil finančno vzdržen in hkrati ohranil življenjski standard upokojencev, ugotavljajo strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v novem poročilu, v katerem so analizirali razmere v Sloveniji.

Prebivalstvo se namreč stara vse hitreje, trend pa bo trajal vsaj do preloma tega stoletja, ugotavljajo. Kakovosten sistem zdravstvene oskrbe podaljšuje življenja starejših, na drugi strani pa se soočamo z nizko stopnjo rodnosti, in to že zadnjih nekaj desetletij. Če bi pokojninski sistem ostal takšen, kot je danes, bi sredstva, namenjena za pokojnine, leta 2050 dosegla kar 15,7 odstotka BDP. To bi nas v Evropski Uniji postavilo na stopničke med najbolj potratnimi na tem področju, takoj za Italijo.

Zato so na OECD prepričani, da Slovenci čim prej potrebujemo novo pokojninsko reformo.     

Zaposlenih izjemno malo starejših od 60 let

Kaj pa so dobre strani pokojninskega sistema v Sloveniji? Kot ugotavlja OECD, je starostna dohodkovna neenakost v Sloveniji precej nižja kot v večini držav OECD, medtem ko je relativna dohodkovna revščina starejših podobna povprečju OECD. A največjo težavo predstavlja dejstvo, da je zaposlenost ljudi, starejših od 60 let, zelo nizka. Leta 2019 je bilo zaposlenih le 25 odstotkov Slovencev, starih od 60 do 64 let, kar je zgolj polovica od povprečja OECD. "Nizka prisotnost starejših na trgu dela je povezana s pogoji za upravičenost do pokojnine v Sloveniji, ki so med najbolj blagimi v OECD," so zapisali strokovnjaki. 

V povprečju preživi prebivalec Slovenije 35 odstotkov svojega odraslega življenja v pokoju.

Ta razlika bi se z dosedanjim pokojninskim sistemom v prihodnosti še povečevala. Medtem ko bi povprečna starost ob upokojitvi med Slovenci ostala pri 62. letih, se bo v drugih državah OECD v povprečju povišala s približno 64 let, kot znaša danes, na približno 66 let. Tako dolgo bodo torej delali mladi, ki trenutno vstopajo na trg dela.

Foto: EPA Delavec Prej je bilo še slabše ...

Opažajo sicer, da se je dejanska starost upokojitve v zadnjih desetletjih znatno zvišala z zelo nizkih ravni, a bi morali s tem trendom še nadaljevati. Najnižjo starost upokojitve bi morali povišati na najmanj 62 let, predlagajo, namesto 40 pa bi morali Slovenci ob upokojitvi doseči najmanj 42 let delovne dobe. Odpraviti bi morali tudi bonitete, ki jih imajo ob upokojitvi starši. 

"Nikjer drugje v EU in OECD se ni mogoče starostno upokojiti pri 60 letih," je ob predstavitvi glavnih ugotovitev poudaril Mark Pearson, namestnik direktorja za zaposlovanje, delo in socialne zadeve v OECD.

Poleg tega bi bilo po njihovi oceni treba pokojninski sistem poenostaviti - med drugim prilagoditi obračunske stopnje ter pri seštevku višine pokojnine upoštevati skupno število, ne le 24 najboljših let. "Pokojninski sistem v Sloveniji je tako kompleksen, da ga ljudje sploh ne razumejo," je prepričan Pearson, ki je ob tem dodal, da je poleg tega tudi nepravičen do številnih, sploh tistih, ki so večji del svojega življenja prejemali povprečno plačo.

Časa za pogovor imamo do leta 2024, potem moramo sprejeti odločitev

Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je ob tem dejala, da analiza predstavlja osnovo za nadaljnjo razpravo, konkretnih rešitev pa še niso oblikovali, saj da je v dialog treba vključiti vse deležnike, socialne partnerje, pa tudi mlade. "Priti moramo do širšega družbenega konsenza," so prepričani na ministrstvu. Do konca leta 2024 pa se moramo, vsaj tako smo se zavezali v Načrtu za okrevanje in odpornost, končno odločiti, kakšne rešitve bomo na tem področju sprejeli, sicer bomo imeli velike težave.

dezurni@styria-media.si