Če bi sestri po nizki ceni prodal parcelo, ki je po Gursovi oceni vredna sto tisoč evrov, bi plačala 1.600 evrov davka, če pa ji jo podari, bi davek znašal pet tisoč evrov. Če bi želel parcelo podariti na primer bratrancu, pa bi bil davek kar 13.600 evrov. 

Pri darilni pogodbi so davka oproščeni le otroci ali partner, ki spadajo v tako imenovani prvi dedni red (več v okvirju), za darilo sestri ali bratu pa se plača davek, ki je višji, kot če bi nepremičnino prodali. Več kot je darilo vredno, višja je davčna stopnja. Za darila drugim osebam znaša davčna stopnja od 12 do 39 odstotkov. Podatek finančne uprave, da je več kot 90 odstotkov darilnih pogodb v prvem dednem redu, zato ne preseneča. 

V primeru prodaje bi bil davek le dva odstotka, obračunal pa bi se od prodajne cene. Če bi bila ta več kot petino nižja od ocenjene vrednosti, se davek obračuna od 80 odstotkov ocenjene vrednosti. To je tudi davčna osnova v primeru darila. 

Visok davek, ker gre za povečanje premoženja

"Brezplačno prejeto premoženje, bodisi premičnine, nepremičnine, premoženjske ali stvarne pravice, za prejemnika pomeni povečanje vrednosti njegovega premoženja, ki se skladno z ekonomsko teorijo obravnava kot njegov dohodek. Davčne stopnje davka na dediščine in darila so zato praviloma primerljive z davčnimi stopnjami, ki veljajo za dohodnino, le da obdavčitev dediščin in daril kot posebno okoliščino upošteva sorodstvena razmerja, ki jih obravnava ugodneje," razloge za visoko obdavčitev daril pojasnjujejo na ministrstvu za finance. 

Tako kot so pri dohodnini bolj obdavčeni višji prihodki, je zato tudi pri dediščini in darilih bolj obdavčeno več vredno premoženje, v primeru darila osebi, s katero niste v sorodu, pa so davčne stopnje najbolj primerljive s stopnjami dohodnine, so še pojasnili na ministrstvu za finance. 

Dodajajo še, da imajo primerljive predpise tudi druge države EU. "V vseh državah EU so dediči oziroma obdarjenci razvrščeni v ustrezne dedne razrede in stopnje davka so v vseh državah progresivne," dodajajo. 

Pri prodaju in nakupu se premoženje ne poveča

Za razliko od darila, kjer pride do povečanja premoženja, pa prodaja ali nakup nepremičnine praviloma ne pomeni pridobitve dohodka, ampak se pri kupcu denarna sredstva spremenijo v nepremično premoženje, pri prodajalcu pa obratno. Obdavčena je le transakcija, zato je davčna stopnja praviloma zelo nizka, pri nas znaša dva odstotka (če ne gre za nepremičnine, za katere je treba plačati DDV), zavezanec pa plačilo davka pa je prodajalec. Morebitni dobiček, ki ga ustvari prodajalec, pa je predmet druge obdavčitve, še pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Več o davku na prodajo nepremičnin si lahko preberete na tej povezavi, več o davku na dediščino in darila pa tukaj.