Denar. Sodeč po podatkih Banke Slovenije je bilo v Sloveniji konec marca v obtoku 1,6 milijona kreditnih kartic. Samo v prvih treh letošnjih mesecih se je njihovo število povečalo za 12 tisoč.
Banke ponujajo različne vrste kartic: mastercard, viso, diners in american express. “Glavna razlika med njimi je predvsem število prodajnih mest, na katerih lahko plačujemo. Po tem merilu je najbolj razširjena kartica visa z 29 milijoni prodajnih mest po svetu, sledi je mastercard,” pojasnjujejo pri NLB. “Kartica diners je priljubljena pri uporabnikih z višjimi prihodki in boniteto, ponuja pa skoraj neomejene limite,” dodajajo na Raiffeisen Banki.
Največ je mastercardov
V Sloveniji so najbolj razširjene kreditne kartice mastercard. “Uporablja jih okoli 35 odstotkov naših strank, število uporabnikov pa vse bolj raste,” ugotavljajo na Hypo Alpe-Adria-Bank. V NLB to kartico uporablja petina komitentov, na Novi KBM pa poudarjajo, da je število izdanih kartic mastercard nekajkrat večje od števila izdanih kartic visa. Članarina, ki jo morajo lastniki kartic poravnati vsako leto, se od banke do banke razlikuje. Za mastercard pri Raiffeisnu znaša 12 evrov, pri Hypu 17 evrov, pri NLB 18 evrov, pri Novi KBM 14,61 evra in pri UniCredit Banki 30 evrov.
Lastniki kartic ste zavarovani
“Osnova za pridobitev kartice je odprt osebni račun; preverjata se višina rednih mesečnih prilivov in solidnost poslovanja,” na vprašanje, kakšni so pogoji za pridobitev kreditne kartice, odgovarjajo na Novi KBM. Banke imetnike kreditnih kartic tudi nezgodno zavarujejo, običajno za smrt in trajno invalidnost. Zavarovalne vsote se od banke do banke razlikujejo, gibljejo pa se od 1.200 do 8.000 evrov.
Na bankomat le, če je nujno
Stroški dviga gotovine so s kreditno kartico občutno višji, kot če bi denar dvignili z debetno kartico. Pri Raiffesen Banki vam bodo za dvig z mastercardom zaračunali provizijo v višini pet odstotkov zneska oziroma minimalno pet evrov, na NLB stroški dviga znašajo 3,5 odstotka zneska oziroma najmanj 12 evrov. Če je kreditna kartica ukradena, njen imetnik krije škodo največ v višini 150 evrov.
Življenja na “puf” malo
Klasičnih kreditnih kartic, kjer imetnik na mesec plača le vnaprej dogovorjen odstotek porabe, ostanek pa se kot kredit prenese v naslednji mesec, je v Sloveniji razmeroma malo. Pri nas prevladujejo kreditne kartice z odloženim plačilom, kjer mora komitent vsa plačila in dvige gotovine poravnati enkrat na mesec, pravijo pri Raiffeisen Banki. Če stranke obveznosti poravnajo brez zamud, banka obresti ne zaračuna. Prav nasprotno je pri klasični kreditni kartici, kjer se letne obrestne mere gibljejo okoli osem odstotkov.