Marsikje je v veljavi ukrep prekuhavanja pitne vode. "To je zelo pomembno, da upoštevamo, ker pitje mikrobiološko onesnažene, neprekuhane vode, povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti, ki so jim še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, kot so otroci, nosečnice in starejši," pojasnjuje Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Ko je v veljavi ukrep prekuhavanja vode, je treba najprej pogledati, ali je voda motna. "Če je motna, moramo najprej izvesti usedanje ali pa jo prefiltrirati preko papirja ali prelikane krpe in scediti v posodo, kjer naj burno vre vsaj minuto, zaradi večje varnosti tri minute. Vodo ohladimo in najbolje, da jo shranimo kar v posodi, v kateri se je izvedlo prekuhavanje. Taka voda je uporabna 24 ur, v izjemnih okoliščinah tudi do 48 ur, če je hranjena na hladnem," je povedala Nina Pirnat.
Kjer je v veljavi ukrep prekuhavanja, si je treba s prekuhano vodo umivati tudi zobe. S prekuhano vodo je treba izvajati nego malih otrok in dojenčkov. Vsa voda, ki jo uporabljamo za pripravo hrane za male dojenčke in otroke, mora biti prekuhana. Če prekuhavanja ni mogoče izvesti, je treba uporabljati ustekleničeno vodo.
Živila je treba zavreči
Živila, ki so bila izpostavljena poplavni vodi, so onesnažena tako z mikroorganizmi kot kemijskimi snovmi. Poleg tega lahko vsebujejo trde delce, steklo, kamenčke, pesek. Živila, ki so bila v stiku s poplavno vodo, je treba striktno zavreči. "Izjema so morda živila, ki so v embalaži, ki ni bila poškodovana, recimo pločevinke ali steklo. Tako embalažo je mogoče oprati. Ne pa v primeru, če so bila taka živila izpostavljena naftnim derivatom," opozarja Pirnat.
Živila, ki niso bila izpostavljena poplavni vodi, dobro pregledamo in če so nepoškodovana, jih shranimo v suh prostor, na višino, odmaknjeno od stene, da zrak lahko kroži. Zavržemo vsa živila, ki imajo natrgano embalažo ali so kako drugače poškodovana. Živila, ki jih zavržemo, moramo ustrezno odvreči, da ne privabljajo glodavcev.
Pred čiščenjem se ustrezno zaščitite
Mikrobiološka tveganja so tudi pri čiščenju s poplavno vodo onesnaženih površin. Čiščenja naj se lotijo zdrave osebe, brez zdravstvenih tveganj, ki se ustrezno zaščitijo (zaščitni plašč, gumene rokavice, gumeni škornji). Pri čiščenju notranjih prostorov, ki so bili dolgo zaprti in je bila v njih voda, naj uporabijo zaščitno masko tipa FF53, ki se dobro prilega čez nos in usta, ter uporabijo zaščitna očala. Tako se zaščitijo pred vnosom morebitnih spor v zraku.
Ker pri čiščenju pogosto prihaja do poškodb, je pomembno, da se preveri, ali so bile osebe, ki izvajajo čiščenje, cepljene proti tetanusu. Če je od zadnjega odmerka minilo več kot deset let, naj se cepi z enim odmerkom.
Prostore je treba najprej dobro prezračiti in očistiti s tekočo vodo in detergentom. Šele nato se lahko začne s sušenjem prostorov, na kar lahko tak prostor razkužimo. Uporablja se namenska razkužila po navodilih proizvajalcev.